• Prva stopnja - informacijska, v kateri ima internet vlogo obsežne medicinske knjižnice, saj omogoča dostop do različnih, starejših in najnovejših medicinskih informacij in to kadar koli in kjer koli je to potrebno; ko uporabnik potrebuje določeno informacijo, iskalni termin vpiše v brskalnik (npr. Google..) in izbira v nizu ponujenih zadetkov. Lahko rečemo, da je ta stopnja med uporabniki še vedno najbolj razširjena.
• Druga stopnja - interaktivna, nastopi takrat, ko uporabniki zdravstva medsebojno komunicirajo (npr. e-pošta, e-konferenčni sistemi, e-recept, e-naročanje...) in s tem uporabljajo internetno tehnologijo za hitrejše in lažje dostopanje do podatkov zdravstvenim strokovnjakom (npr. osebnih podatkov bolnikov v obliki e-zdravstvenih kartonov, slikovnih podatkovij...). Omenjena stopnja je v EU in Sloveniji dobila večji zagon z uvedbo projekta e-Zdravje.
• Tretja stopnja - instrumentalna, sloni na uporabi tele-diagnosticiranja. Temelji torej na uveljavitvi t.i. informacijske terapije, kar pomeni da je v odnosu med zdravnikom in bolnikom prepoznana potreba po medsebojnem deljenju informacij (»terapija na daljavo« podprta s kvalitetnimi spletnimi gradivi, napotki in drugimi informacijskimi viri). Poleg informacijske terapije lahko bolnik določene informacije o lastnem zdravstvenem stanju zdravniku posreduje s pomočjo interneta (brez obiska zdravnika), npr. meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja, srčnega utripa itd.
• Četrta stopnja - intervencijska, bo zajemala medicinske obravnave s pomočjo internetnih tehnologij, kar predstavlja diagnosticiranje in zdravljenje brez fizičnega obiska zdravstvene ustanove, saj bo tehnologija omogočala večino storitev v virtualnem okolju.

Razširjenost uporabe interneta v zdravstvu

    Uporaba interneta močno spreminja različne vidike vsakdanjega življenja, dela in proizvodnih procesov, v zadnjem času pa vse bolj tudi na načine dostopanja do informacij, povezanih z zdravjem. Dostopanje do informacij, povezanih z zdravjem, še nikoli ni bilo tako enostavno kot danes, saj lahko posameznik tovrstne informacije pridobiva iz številnih virov: od zdravstvenih strokovnjakov (zdravnikov) in drugih strokovnih teles, različnih medijev (televizije, radia, časopisov, revij, interneta), različnih podpornih skupin kot tudi preko interakcij v vsakdanjem življenju (družinski člani, prijatelji, znanci, interesna združenja itd.). Med temi viri v zadnjem času gotovo izstopa internet, ki s svojo bogato vsebino, enostavno uporabo, cenovno dostopnostjo, interaktivnostjo, možnostjo anonimne uporabe in globalnim dosegom omogoča hitro dostopanje do najnovejših informacij iz področja zdravja (McMullan, 2006). V zadnjih nekaj letih v svetu, kot tudi v Sloveniji, beležimo naraščajočo uporabo interneta (in spleta kot prevladujočega segmenta interneta) za iskanje informacij, povezanih z zdravjem.

Poglejmo še podrobnejše rezultate iste raziskave vezane na Slovenijo v primerjavi z evropskim povprečjem. Vidimo (slika 72), da 36% Slovencev (32% EU) večkrat ali vsaj enkrat na mesec uporabi internet za iskanje zdravstvenih informacij in to najpogosteje za pridobivanje splošnih informacije o temah, povezanih z zdravjem ali načinov za izboljšanje zdravja (EU 55%, SLO 52%) ter informacije o določeni poškodbi, bolezni ali bolezenskem stanju (EU 54%, SLO 32%).

S trditvijo, da je internet dobro orodje za izboljšanje znanja o temah, povezanih z zdravjem se je strinjalo kar 81% slovenskih anketirancev (EU 77%), obenem pa tudi podalo naslednje razloge, zaradi katerih niso zadovoljni z zdravstvenimi informacijami, ki jih najdejo na internetu (slika 73): informacije niso zanesljive (33% SLO, 50% EU), občutek, da so bili podatki komercialno usmerjeni in spodbujajo predvsem nakupite (28% SLO, 48% EU), podatki niso bili dovolj podrobni (20% SLO, 46% EU), informacije je težko razumeti - niso dovolj jasne (30 % SLO, 33% EU), neuspešno iskanje (24% SLO, 32% EU), informacije niso prilagojene posameznikovim posebnim potrebam (17% SLO, 39% EU) itd.

• Prednosti: olajšan pristop do interneta (doma, na delu, v knjižnicah..), razpoložljivost širokega nabora informacij, posamezniku prilagojene informacije (glede na njegove potrebe in raven osnovnega znanja), dostop do medicinskih strokovnih informacij osebam, katerim narava bolezni oz. stanje otežuje zapustitev doma (odročni kraji, zapori, domovi za ostarele itd.), dostop do medicinskih informacij osebam z redkimi boleznimi (možnost pridobivanja informacij in nasvetov vodilnih svetovnih strokovnjakov), anonimnost uporabe, demokratičnost medija, možnost medosebne komunikacije in pridobivanja socialne opore, informacije takoj in ob vsakem času (24 ur/dan), enostavnost uporabe.
• Pomanjkljivosti: strošek, ki nastane ob uporabi (računalniška oprema, dostop do interneta), neenakosti v dostopu (starejši, slabše izobraženi, nižji socialni status..), potreba po računalniških spretnostih in poznavanju računalniškega jezika.
• Ovire: možna informacijska preobremenitev zaradi prevelikega števila informacij naenkrat (oteženo reduciranje na obvladljivo in razumljivo količino), časovna omejenost informacij na spletnih straneh, preverljivost vira informacij (npr. kdo je internetno stran ali forum z zdravstvenimi informacijami postavil oz. kdo informacije posreduje in odgovarja na vprašanja), kompleksnost iskanja, morebitno nerazumevanje medicinskega strokovnega jezika.
• Nevarnosti: kakovost informacij (napačne, netočne ali zavajajoče informacije), pomanjkanje nadzora nad objavo informacij, pristranskost informacij, sporočila, ki promovirajo tveganja, spodbujanje zasvojenosti z internetom itd.

Internetni viri in njih kvaliteta

    Internet je gotovo bogat in dragocen vir različnih vsebi na temo zdravja, saj lahko uporabniki zdravstvenih informacij na spletu dostopajo do skoraj neomejenega spektra gradiv različnih tipov (laičnih, strokovno medicinskih, alternativnih), vsebin (o redkih stanjih in boleznih, najnovejših odkritjih v medicini, alternativnih načinih zdravljenja, kontaktnih podatkih o zdravnikih in zdravstvenih ustanovah) in izvora. V osnovi lahko internetne vire z zdravstveno tematiko delimo na:

• spletne strani strokovnih državnih institucij (Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja..),
• spletne strani s splošnimi informacijami o zdravju (spletne strani javnih zdravstvenih izvajalcev in ustanov - zdravstvene zavarovalnice, bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravstvene ordinacije..),
• spletne strani komercialnega izvora (prodaja zdravil - e-lekarne, spletne strani sponzorirane s strani farmacevtske industrije..),
• spletni zdravstveni portali (komercialne (z veliko oglasov) in nekomercialne narave, namenjenih predvsem laikom, kot npr. Med.Over.Net, Vizita.si, ezdravje..),
• spletne strani znanstveno-raziskovalnih institucij (univerze, fakultete, knjižnice, strokovno medicinske revije, spletne strani namenjene znanstvenim strokovnjakom in raziskovalcem..),
• spletne strani tradicionalnih množičnih medijev (TV, radio, časopisi, revije...),
• spletne strani z informacijami o alternativnih in komplementarnih načinih skrbi za zdravje.

Merila kakovosti spletnih strani z zdravstveno vsebino (in nasploh) narekujejo izpolnjevanje naslednjih zahtev (Europe`s Information Society, 2010):

• odkritost in preglednost - uporabnikom mora biti jasno, kateri ciljni skupini so namenjene informacije (bolnikom, zdravstvenim delavcem..), kdo zagotavlja informacije in s kakšnim namenom ter kdo jih financira;
• avtorstvo - vse informacije morajo imeti navedenega avtorja (posameznik ali organizacija) ter datum objave;
• zasebnost - opredeljena mora biti jasna politika zasebnosti in varstva podatkov na podlagi zakonodaje EU;
• posodabljanje - redno posodabljanje vsebin in jasni podatki o zadnjem posodabljanju;
• odgovornost - uporabnikom morajo biti omogočeni postopki za pridobitev povratne informacije, povezave na spletni strani morajo voditi samo do drugih zaupanja vrednih spletnih mest, objavljena mora biti uredniška politika spletnih strani;
• dostopnost - spletne strani morajo biti razvite tako, da lahko do njih dostopajo vsi morebitni obiskovalci.

Prikazani sklop meril kakovosti spletne strani je bil razvit vzporedno s prizadevanji EU za spodbujanje večje uporabe interneta in razvojem boljšega objavljanja zdravstvenih informacij na nacionalnih in regionalnih ravneh.

Omenjena merila kakovosti spletnih strani v osnovi temeljijo na enem od prvih poskusov nadzora nad kvaliteto informacij in postavitvijo kodeksa ravnanja, ki ga je že leta 2003 pripravila švicarska organizacija »Health on the Net«, ki vsebuje osem ključnih etičnih načel, ki naj bi jih upoštevali ustvarjalci spletnih strani z zdravstveno tematiko:

1. Načelo strokovnega ugleda: na spletni strani je jasno razvidna strokovna usposobljenost avtorja informacij.
2. Načelo dopolnilnosti: postavljene informacije služijo kot dopolnilo in ne kot nadomestilo za obisk zdravnika.
3. Načelo zasebnosti: lastnik spletne strani mora spoštovati zasebnost in zaupnost podatkov, ki jih uporabniki podajo na spletni strani.
4. Načelo citiranja: na spletu mora biti jasno naveden izvor/vir objavljenih informacij.
5. Načelo opravičljivosti navedenih dejstev: kakršna koli dejstva o koristnosti določenega zdravila, komercialnega produkta ali storitve, morajo biti podprta z dokazi.
6. Načelo transparentnosti: na spletni strani mora biti jasno razvidno ime urednika in skrbnika spletne strani. Urednik mora biti dosegljiv, npr. preko e-pošte.
7. Načelo financiranja: na spletni strani mora biti jasno razviden vir financiranja.
8. Načelo sponzoriranja: na spletni strani mora biti jasno razvidna razlika med oglaševanjem in uredniško vsebino.

Žal implementacija tovrstnega kodeksa ni hitro obrodila pričakovanih sadov, predvsem zaradi težav pri obvladovanju tako velikega prostora kot je splet, pa tudi zaradi možnosti prostovoljnega upoštevanja kodeksa. Na osnovi teh prvih etničnih načel pa se je razvila množica diskusij, projektov, posvetov itd., katerih cilj je bil uveljavitev etičnih načel in s tem izoblikovanje kodeksa, ki naj bi iskalcem zdravstvenih informacij zagotovil dostop do zanesljivih in verodostojnih informacij in izdelkov. Na tem področju je pomemben tudi projekt ameriškega Ministrstva za zdravje in človeške vire glede kriterijev za ocenjevanje internetnih informacij povezanih z zdravjem; podali so 12 kategorij kriterijev, ki se najpogosteje uporabljajo. Ti so:

1. vsebina spletne strani (vključuje kvaliteto, zanesljivost, točnost, poglobljenost informacij);
2. načrt in izgled spletne strani (vključuje ureditev, interaktivnost, obliko, privlačnost, grafični izgled, uporabo različnih medijev);
3. navajanje avtorjev, sponzorjev, razvijalcev spletne strani (vključuje navajanje namena, izvora, virov financiranja, avtorstva);
4. vrednost informacij (vključuje pogostost posodabljanja, vzdrževanje spletne strani, osveževanje podatkov);
5. ugled vira (vključuje ugled, kredibilnost, vrednost zaupanja);
6. enostavnost uporabe (vključuje uporabnost, navigacijo, funkcionalnost);
7. dostopnost in razpoložljivost (vključuje enostavnost dostopa, plačljivost);
8. povezovanje na druge spletne strani (vključuje nadaljnje povezave, kvaliteto teh povezav);
9. navajanje referenc in dokazov;
10. opredelitev ciljne publike (vključuje določitev ciljne publike in primernost vsebine za ciljno publiko);
11. navajanje kontaktnih podatkov,
12. podpora uporabnikom.

Seveda je bilo tudi kar nekaj raziskav, kako internetni iskalci zdravstvenih informacij razvrščajo in uporabljajo navedene kriterije pri presojanju kvalitete spletnih strani. Barners in drugi (2003) npr. ugotavljajo, da internetni iskalci zdravstvenih informacij kot najbolj pomembno ocenjujejo navajanje referenc in dokazov ter ugled vira. Kot pomembne ocenjujejo tudi različne značilnosti, ki se tičejo vsebine spletne strani (kvaliteto, zanesljivost, točnost in poglobljenost informacij), kot manj pomembne pa načrt in izgled spletne strani, kontaktne podatke in opredelitev ciljne publike.

Načini uporabe interneta v zdravstvu 

    Uporaba interneta v zdravstvu je možna na štiri osnovne načine, in sicer:

1. Ogled spletnih strani - portalov z zdravstveno tematiko glede na področje interesa, kot so ogledi že naštetih spletnih strani strokovnih državnih zdravstvenih institucij,  spletnih strani s splošnimi informacijami o zdravju, spletnih strani komercialnega izvora, spletnih zdravstvenih portalov, spletnih strani znanstveno-raziskovalnih institucij, spletnih strani tradicionalnih množičnih medijev in spletnih strani z informacijami o alternativnih in komplementarnih načinih skrbi za zdravje.
2. Izmenjava informacij preko internetnih klepetalnic, forumov ali drugih internetnih skupnosti -  običajno gre za posameznike, ki imajo ali so dobili določeno diagnozo, na novo predpisana zdravila ali terapevtske postopke, spremenjene načine zdravljenja, ki imajo določeno redko bolezen ali pa kronično obolenje, pa tudi zaradi ne urgentnih zdravstvenih težav ali pa samo zaradi pridobivanja preventivnih informacij. Med seboj se udeleženci takih interesnih skupin lažje povežejo in anonimno delijo izkušnje ter iščejo nasvete, kar lahko pripomore k lažjem sprijaznjenju in soočanju z boleznijo.
3. Dostopanje do e-baz podatkov o zdravilih, boleznih in statistikah.
4. Naprednejša izmenjava zdravstvenih podatkov, kot npr. spremljanje na daljavo (telemonitoring), telediagnosticiranje, informacijska terapija, teleradiologija (prenos digitaliziranih rentgenskih podatkov), uporaba elektronske pošte (bolnik - zdravnik), video konference (v konzultacijske ali izobraževalne namene zdravstvenega osebja) in druge internetne aplikacije (e-recept, e-naročanje..).

Spletne strani na temo zdravja se v svetu pojavljajo vzporedno z razvojem interneta in to od samih začetkov pa do današnjih dni, ko se je uporabnost tega medija izjemno povečala. Na spletni strani eBizMBA (The eBusiness Knowledgebase)[1], kot ene pomembnejših e-poslovnih baz, najdemo mesečni spisek svetovno najbolj obiskanih spletnih strani. V letu 2017 je bila najbolj obiskana spletna stran na temo zdravja WebMD (http://www.webmd.com/) z 80 milijoni obiskov mesečno, sledijo ji NIH (American National Institutes of Health  - https://www.nih.gov/) s 55 milijoni obiskov mesečno, Yahoo! Health (http://health.yahoo.net/) s 50.5 milijoni obiskov mesečno, MedicineNet (http://www.medicinenet.com/) s 25.5 milijoni obiskov mesečno itd. Med najboljše bolnišnične in splošno zdravstvene spletne strani so se uvrstile Klinika Mayo (http://www.mayoclinic.org/), Univerzitetna bolnišnica Zurich (http://www.en.usz.ch/Pages/default.aspx), Indiana University Health (http://iuhealth.org/), Northwestern Medicine (http://www.nm.org/) itd.

[1] http://www.ebizmba.com/articles/health-websites