2.5 Bolnišnični informacijski sistemi
Bolnišnični informacijski sistemiBolnišnični informacijski sistemi
Bolnišnica, kot najkompleksnejši in najzahtevnejši podsistem zdravstvenega sistema, ima številčne funkcije. Je ustanova, ki s svojim specializiranim kadrom in opremo izvaja postopke zdravljenja bolnikov, pa tudi izobraževalno, strokovno bazično ter znanstveno raziskovalno delo, o rezultatih katerega obvešča strokovno in znanstveno okolje države in širše. Za vse te funkcije potrebuje zahteven podporni sistem, med katerimi je v zadnjem času (informacijski dobi) še posebej pomemben tisti, ki je zasnovan na temeljih IKT. Med njimi ima gotovo posebno mesto bolnišnični informacijski sistem (BIS - ang. Hospital Information System ali Healthcare Information System - HIS). BIS je v svoji osnovi celovit in integriran informacijski sitem, zasnovan za upravljanje administrativnih, finančnih, upravljavskih in kliničnih storitev bolnišnice. Pomembna naloga BIS je med drugim tudi zamenjava papirnate dokumentacije z digitalnimi zapisi, ki so veliko lažje obvladljivi in izboljšajo učinkovitost delovnih postopkov bolnišnice.
Cilja BIS je, da s premišljenim koriščenjem IKT (računalnikov in komunikacijske opreme) zbira, arhivira, obdeluje in uporablja podatke in informacije potrebne za celostno obravnavo pacientov v zahtevnih bolnišničnih aktivnostih. BIS mora zagotoviti zanesljivo, hitro in učinkovito obdelavo in varstvo podatkov pacientov, človeških virov, materialno tehničnih sredstev, medicinskih naprav, finančnih tokov in izdatkov v poslovnem planiranju ter odločanju in izobraževanju medicinskega kadra. Ob tem mora zagotavljati tudi najboljše možnosti za izmenjavo informacij in znanja, finančno ne predrago a varno komunikacijo, učenje, diagnosticiranje, konzultacijo in zdravljenje na daljavo (telemedicina) itd.
BIS v osnovi dela z dvema vrstama podatkov. Lahko so strukturirani, kot so različne numerične vrednosti, kodirane vrednosti atributov, rezultati meritev različnih bioloških signalov ali rezultati normiranih laboratorijskih analiz. Vsi ti podatki so primerni za računalniško obdelavo ali pa so potrebni le minimalni postopki v smislu njihovega prilagajanja za obdelavo. Za razliko od njih so nestrukturirani podatki, kot npr. tekst, narekovana diagnoza, prikaz slike in zapis ugotovitev itd. zahtevnejši, saj potrebujejo višjo stopnjo prilagajanja, za adekvatno računalniško obdelavo.
Posamezne veje zdravstva v BIS pokrivajo specializirani integrirani podsistemi, kot npr. klinični IS, IS nege, laboratorijski IS, radiološki IS, IS v bolnišnični lekarni, itd (slika 48). Torej BIS predstavlja množico vseh informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v neki bolnišnici in katerih funkcija je podpora dela z bolniki. V osnovi ga sestavljajo:
- klinični informacijski sistemi (nudijo podporo pri načrtovanju, izvajanju, vrednotenju obravnave bolnikov itd.) in
- administrativni informacijski sistemi (podpirajo kadrovsko in finančno poslovanje, omogočajo spremljanje kakovosti itd.).
Zmogljiv in uporaben BIS mora torej medicinskemu osebju zagotoviti hitrejše administrativno delo in s tem posledično omogočiti več časa za ukvarjanje s pacienti, zdravnikom izboljšati dostop do vseh potrebnih informacij za odločanje v zdravstvenih primerih ter obenem podpreti vsa administrativna opravila za nemoteno delovanje bolnišnice.
BIS v zdravstveni ustanovi je po svoji strukturi v večini primerov zaprt sistem, sestavljen iz centralnega strežnika (lociran v bolnišnici ali izven nje), programske opreme (programi, ki podpirajo delovanje BIS), periferne opreme (tiskalniki, optični čitalniki itd.), medicinskih naprav (UZ, CT, MRI, RTG itd.), računalniškega omrežja, namenskih aplikacij na različnih računalnikih - strežnikih s pripadajočimi bazami in arhivi ter različnimi odjemalci (slika 49).
Tak sistem opravlja naslednje temeljne funkcije:
- strokovne funkcije,
- povezovalne - mrežne funkcije,
- znanstveno-raziskovalne funkcije,
- administrativen funkcije in
- finančne funkcije.
Poleg spremljanja pacientov BIS nudi tudi:
- tiskanje dokumentov, kot so recepti, izvidi, napotnice itd.,
- neposredno povezavo z napravami za izvajanje medicinskih oslikav, laboratorijskih izvidov itd.,
- povezovanje in računalniško izmenjavo podatkov z drugimi IS na standardizirane načine (XML, HL7 itd.),
- obračun storitev, pripravo poslovni poročil, statistiko itd.,
- podpiranje uporabe kartic nacionalnega zdravstvenega zavarovanja in ostalih (tudi mednarodnih) sistemov zavarovanj in samoplačništva itd.
Kot smo že povedali, je zelo pomembno, da so posamezni klinični in administrativni informacijski sistemi v BIS med seboj povezljivi. S tem se posamezni informacijski otoki v bolnišnici združijo v močan povezan sistem, kjer so podatki ažurni na vsakem oddelku, niso nepotrebno podvojeni in kjer se ne izgublja časa z vnašanjem rezultatov preiskave opravljene v drugem sistemu. Usklajeni BIS pacientu prinaša hitrejšo obravnavo, zdravstvenemu osebju pa nudi pomoč pri administrativnem delu in s tem omogoča večjo pozornost pri zdravstveni obravnavi. Velik napredek pri povezovanju aplikacij različnih proizvajalcev predstavlja že omenjeni standard HL7, ki ga mora podpirati vsa nova informacijska programska in strojna oprema v bolnišnicah.
Za vključitev BIS v nacionalni eZIS in predvsem v nacionalni EZZ mora bolnišnica v primeru hranjenja podatkov na mestu nastanka uvesti:
- implementacijo repozitorija dokumentov,
- uporabo slovarja kliničnih izrazov za ustrezno semantično povezljivost v zdravstvenih zapisih,
- podporo MPI (ang. Master Patient Index) v bolnišničnih aplikacijah in
- vložitev zdravstvenih zapisov v register dokumentov.
Glede na opisano, so prednosti BIS sledeče:
- enostaven in hiter dostop do podatkov o bolnikih in izboljšanje stalnosti oskrbe,
- pomoč pri odločanju,
- učinkovito in natančno upravljanje finančnih in tehničnih sredstev,
- izboljšana integriteta informacij (zmanjšanje napak pri presojanju, manj podvajanja informacij),
- statistični dostop do informacij za izvajanje znanstveno-raziskovalnih dejavnosti itd.
BIRPIS21 - bolnišnični informacijski sistem
Primer zelo razširjenega BIS slovenskih bolnišnic je BIRPIS21 (Bolnišnični Integrirani Računalniško Podprti Informacijski Sistem) podjetja SRC Infonet d.o.o. (slika 50). Predstavlja (še posebej v novejših verzijah) celovit informacijski sistem za izvajanje tako kliničnih kot administrativnih in upravljavskih rešitev delovanja bolnišnice. Omogoča številne funkcionalnosti, kot so sprejem pacienta, arhiv pacienta, kreiranje in dokumentiranje obravnave, nameščanja pacienta in enostavno mesečno fakturiranje. Poleg podpore osnovnemu delu, povezanem z obravnavo pacientov, omogoča tudi dodatne funkcionalnosti pod katere uvrščamo povezavo z laboratorijem, povezavo z radiološkim IS, skupine primerljivih primerov, prehrano, zdravstveno nego, čakalno knjigo, čakalno vrsto, povezavo z patološkim laboratorijem, citološkim laboratorijem, lekarniškim IS itd. Podpira delo s kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ), računalniško izmenjavo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi zavarovalnicami ter popolno povezavo z eZIS. Omogoča torej osnovno zahtevo po povezljivosti z drugimi IS na standardizirano zasnovane načine (HL7, XML...).Kot je iz opisa razvidno, v osnovi BIRPIS rešuje tri bistvene probleme, s katerimi se danes soočajo skoraj vsi bolnišnični sistemi, in sicer avtomatizacijo administracijskih opravil, vzpostavljanjem nadzora nad stroški in zagotavljanjem možnosti za hitro, zanesljivo in dostopno strokovno izmenjavo podatkov, dokumentacije in znanja.
Seveda pa osnovni sistem BIRPIS dopolnjujejo tudi številni moduli, ki podpirajo specifične strokovne in poslovne procese v splošnih ali specialističnih bolnišnicah in klinikah, kot npr.:
- Adora Asistent - omogoča brezstično pregledovanje in upravljanje medicinskih slik med operacijskimi posegi.
- ISOZ21 - celovit ZIS, namenjen podpori tako administrativnemu kakor strokovnemu delu v ambulantah osnovnega zdravstva.
- REM - omogoča vpogled v vse pomembne podatke za zdravljenje pacienta ter takojšnji in natančen vnos podatkov neposredno ob bolnikovi postelji (predpisi in aplikacije zdravil, meritve vitalnih znakov, izvidi diagnostike, alergije, diagnoze, sprejemni podatki itd.).
- MLB (Microbiology Labsoft) - informacijska rešitev za mikrobiološke laboratorije.
- RISEYE - radiološki IS, ki podpira različne modalitete, kot npr. radiološke slike (MRI. CT, RTG, UZ), endoskopijo, kolonoskopijo, laringoskopijo in laparoskopijo.
- VRSTOMAT - omogoča nazoren sistem za razporeditev in sleditev čakalnih vrst v ambulantnih čakalnicah.
- URGENTNI CENTER - rešitev za sprejem in triažo pacientov na urgenci. Omogoča hitro in enostavno opredelitev resnosti novega primera, hiter natis zapestnice s črtno kodo in samodejno beleženje podatkov o pacientu.
- TERAPEVT 360 - je celovit IS za fizioterapijo, ki omogoča spremljanje pacienta od prve prijavitve do zadnjega obiska.
- CLINICAL - na enem mestu združuje potrebe pacienta po ohranjanju stika s sorodniki in prijatelji (TV kanali, internet, Skype...) ter zahteve zdravnika po enostavnem in hitrem dostopu do vseh informacij in podatkov. V osnovi je računalnik ob bolniški postelji z zaslonom na dotik.
Pojmi, ki si jih velja zapomniti:
- BIS,
- HIS,
- strukturirani podatki BIS,
- nestrukturirani podatki BIS,
- podsistemi BIS,
- BIRPIS21.
RAZMISLI - ODGOVORI - OPRAVI- Kaj pomeni kratica BIS in kaj HIS?
- Definirajte BIS.
- Kaj je cilj BIS?
- Kaj mora zagotavljati BIS?
- BIS v osnovi dela z dvema vrstama podatkov. Katerima?
- Opišite podsisteme, ki sestavljajo BIS.
- Opišite BIS bolnišnice, v kateri opravljate praktični del študija.
- Skicirajte strukturo BIS bolnišnice, v kateri opravljate praktični del študija.
- Zakaj je pomembno, da so posamezni klinični in administrativni informacijski sistemi v BIS med seboj povezljivi.
- Kateri standardi so pomebni za zagotavljanje povezljivosti posameznih kliničnih in administrativnih informacijskih sistemov v BIS.
- Kaj je BIRPIS21?
- Opišite BIRPIS21.
- Opišite module, ki dopolnjujejo osnovni BIRPIS21.
- Naštejte in opišite module, za katere menite, da bi koristili pri dopolnitvi BIRPIS21 v vaši bolnišnici.