Osnovne pojmovne opredelitve

     Ena izmed najbolj citiranih, pa tudi univerzalno uporabljenih splošnih definicij informacijskega sistema (IS), ga opredeljuje kot celoto ljudi, postopkov in naprav, zasnovano za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in distribucijo podatkov oz. informacij. Označuje upravljalni (skupek različnih aktivnosti, ki so usmerjene na upravljanje), poslovni (proces logično povezanih, ciljno usmerjenih poslovnih informacij) in temeljni proces (usmerjen na uresničevanje oz. izvajanje upravljavskih ukrepov) (slika 6). Aktivnosti, ki potekajo v informacijskem sistemu so vezane torej na zajem podatkov, prenos podatkov od mesta pridobivanja do mesta obdelave, obdelavo podatkov, prenos od mesta obdelave do mesta uporabe, uporabo podatkov in hrambo podatkov po poljubni stopnji obdelave. Kot smo videli, model IS poudarja tri glavne sestavine (slika 8): tehniko, tehnologijo in ljudi kot resurse, ki so potrebni  za izvedbo aktivnosti IS, t.j. zajemanja podatkov in njihovega preoblikovanja v informacije v skladu z metodami in načini razvijanja ter delovanja IS. IS so v današnjem času osnova vseh poslovnih aktivnosti družbenega sistema na vseh ravneh, eden od teh je gotovo tudi zdravstveni informacijski sistem (ZIS), ki postaja vsak dan vse bolj nepogrešljiv dejavnik uspešnega upravljanja tako kliničnih kot tudi poslovnih procesov ter pomembno gonilo prihodnjega razvoja celotnega zdravstva. V smislu gornjih splošnih opisov IS, so vezane tudi definicije ZIS. Oglejmo si pomembnejše.

Če povzamemo gornje definicije, lahko v splošnem ZIS opredelimo kot skupek ljudi, postopkov in s spletom povezanih IKT orodij, ki zagotavlja učinkovito zbiranje, obdelavo in prenos podatkov ter s tem omogoča boljšo komunikacijo ter koordinacijo, spremljanje, vrednotenje in nadzor tako kliničnih kot tudi poslovnih področij delovanja zdravstvenega sistema. Osrednji del ZIS mora torej biti zgrajen tako, da povezuje vse sodelujoče v zdravstvenem sistemu v eno celoto. Po prihodu npr. v ordinacijo družinskega zdravnika, mora ZIS omogočiti preverjanje administrativnih podatkov bolnika, status njegovega zdravstvenega zavarovanja ter zdravniku podati njegove medicinske podatke. Po objavljenem pregledu, morajo biti vsi novi izsledki shranjeni v centralnem e-zapisu določenega bolnika, izvedene morajo biti vse medicinske zahteve (npr. eRecept, eNaročanje, eLaboratorij itd.), pri čemer so vsa potrebna poročila poslana varno in avtomatsko, brez večjega vključevanja osebnega zdravnika.

 

Tipi zdravstvenih informacijskih sistemov 

      Zdravstvene informacijske sisteme lahko razvrstimo glede na različne kriterije, najpogosteje pa jih razvrščamo glede na obseg, funkcijo in strukturo, ki jo imajo v zdravstvenem sistemu (slika 40.). Glede na obseg, so ZIS lahko [17: 

• Lokalni ZIS - zadovoljuje potrebe enega ali več zdravstvenih timov na nivoju ambulante ali druge zdravstvene enote (v zdravstvenih domovih ali bolnišničnih oddelkih). Podpira delo zdravstvenega osebja s pacienti, kjer se pridobivajo primerne zdravstvene informacije. Sistem ima nizek nivo integracije in to samo v okviru funkcij, ki so pomembne za lokalni tim zdravstvenega osebja (npr. vodenje medicinske dokumentacije, administrativno - finančna opravila, organizacija dele timov itd.).
• Institucionalni ZIS - podpirajo delo celotne zdravstvene institucije (zdravstveni dom, bolnišnica, zavod itd.). Je integrirani sistem, ki zadovoljuje potrebe celotnega osebja zdravstvene institucije (zdravstvenega in nezdravstvenega osebja), kjer se pridobivajo primarne in sekundarne zdravstvene informacije. Če se v instituciji izvaja tudi izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, potem tak sistem proizvaja tudi terciarne zdravstvene informacije.
• Regionalni ZIS - zgrajen je za potrebe ene regije oz. teritorija, pri čemer zajema zdravstvene institucije in druge, za zdravstvo pomembne organizacije (npr. zdravstvene domove, bolnišnice, lekarne, zavode za zaščito zdravja, zavode za zdravstveno zavarovanje itd.). Takšen ZIS mora zagotavljati informacije za:
  • izvajanje mer zdravstvene zaščite,
  • proučevanje zdravstvenih pojavov v družbi,
  • izboljšanje učinkovitosti in ekonomičnosti zdravstvenega dela,
  • planiranje, programiranje in sprejemanje odločitev v zdravstveni dejavnosti.

Tak sistem je integriran, saj se v njemu, na posameznih nivojih zdravstvene zaščite, pridobivajo vsi tipi zdravstvenih informacij. V takem ZIS imajo sekundarne zdravstvene informacije poseben pomen, saj omogočajo upravljanje sistema na regionalnem nivoju, pri čemer služijo za planiranje, programiranje, financiranje, spremljanje, nadzor, evaluacijo in koordinacijo programa zdravstvene zaščite.

• Nacionalni ZIS - zgrajen je za področje ene države. Povezuje vse sisteme nižjih nivojev (lokalni, institucionalni in regionalni), tako da pridobiva podatke in informacije o zdravstvenem stanju populacije in funkcioniranju sistema zdravstvene zaščite kot celote. Proizvaja sekundarne, znanstvene in strokovne medicinske informacije. Regionalne ZIS povezuje v eno celoto, ter tako na osnovi podatkov iz vseh regionalnih centrov planira in programira zdravstveno zaščito in vodi zdravstveno politiko na nacionalnem nivoju; zadovoljiti mora potrebe mnogih subjektov znotraj in zunaj zdravstvene dejavnosti.
• Internacionalni - delujejo v okviru mednarodnih organizacij in integrirajo informacije iz nacionalnih ZIS. Takšni sistemi obstajajo v Evropski zdravstveni organizaciji, Svetovni zdravstveni organizaciji in posameznih organizacijah Združenih narodov.

     Glede na strukturo ZIS, je le-ta lahko centraliziran ali pa decentraliziran (distribuiran). Centraliziran ZIS razpolaga z centralno bazo podatkov, izmenjava podatkov pa se izvaja preko terminalske strukture oz. mreže. Decentralizirani ZIS pa je organiziran tako, da razpolaga z več bazami podatkov povezanih v mrežo, ki jih uporabljajo različni pooblaščeni uporabniki.

     Glede na funkcijo se ZIS delijo  glede na segment za katerega so znotraj zdravstvenega sistema namenjeni, kot. npr. IS zdravstvene dokumentacije, bolnišnični informacijski sistem (BIS), klinični IS (KIS), laboratorijski IS, IS nege, radiološki IS, farmakološki IS, IS zdravstvene administracije itd.

 

Slovenski nacionalni zdravstveni informacijski sistem (eZIS) 

     Slovenski nacionalni zdravstveni informacijski sistem (eZIS) je v osnovi rezultat projekta eZdravje. Njegov namen v najširšem smislu je  vzpostavitev informacijske infrastrukture za izmenjavo informacij za zagotavljanje zdravstvenega varstva posameznikov ter podpora administrativnim in finančnim operacijam v zdravstvu. Slika 41 prikazuje osnovno shemo strukture eZIS. V svoji osnovi je eZIS nacionalni decentralizirani IS, zasnovana na osnovi komuniciranje v obliki zvezde, pri čemer se komunikacija med različnimi subjekti izvaja preko osrednje certificirane točke (CIZ).

Jedro infrastrukture eZIS tvorijo trije osrednji strukturalni deli in sicer (slike 33, 35 in 41):

V konceptualnem smislu so ključne komponente eZIS (slika 42):

Uporabniki oz. ponudniki storitev v eZis so:

     Podatkovne zahteve zdravstvenega sistema [21] so izjemno kompleksne saj jih podajajo različni subjekti zdravstvenega sistema za različne namene, kot so npr. reševanje zdravstvenih problemov oz. zdravljenje, upravljanje zdravstvenega sistema oz. planiranje in programiranje v zdravstvu, raziskovanje, pripravo baz podatkov itd. Podatki se shranjujejo  in zbirajo v obliki papirnih dokumentov ali pa v obliki elektronskih dokumentov. Slika 43 kaže primer podatkovnih povezav znotraj slovenskega zdravstvenega sistema.

Večina podatkov nastane v kontaktu zdravstveni delavec - bolnik. Če se v podatkovnem smislu osredotočimo le na EZZ osebe, ki je primarno vzpostavljen za namene zdravljenja osebe, lahko to nazorno prikažemo v shematski obliki, kar kaže slika 44. Izhajajoč iz omenjenega standarda, EZZ vsebuje vse podatke o zdravstvenih primerih osebe, o stikih do katerih je prišlo med osebo in zdravstvenim sistemom med reševanjem primera ter podatke posameznih zdravstvenih obravnav, pri čemer izhajamo iz naslednjih definicij:

Povzetek EZZ (PEZZ) vsebuje tri skupine podatkov in sicer nabor ključnih zdravstvenih podatkov, seznam kazalcev in splošne podatke osebe.

Med ključne zdravstvene podatke sodijo podatki, ki so nujni za zdravljenje in imajo dodatno vrednost v kontekstu vpogleda v primer in stika osebe z zdravstvenim sistemom v izrednih in nujnih (urgentnih) situacijah. Tako so v tem naboru podatki o krvni skupini, alergijskih reakcijah, odvisnosti, nalezljivih boleznih, aktivnih zdravilih, pa tudi o morebitni invalidnosti, kroničnih boleznih, psiho-socialnih problemih, ključnih delih družine in osebne amnezije. Za ažurnost ključnih zdravstvenih podatkov skrbi osebni zdravnik posameznika.

Seznam kazalcev zdravstvenih primerov oziroma stikov predstavlja podatke brez prikaza podrobnih in občutljivih zdravstvenih podatkov obravnav (kot so diagnoze in podobno), pri čemer pa so na voljo podatki izvajalca stika, časovni kontekst stika, tip obravnave in specialnost obravnave. Ti kazalci so primarno namenjena podpori vpogleda v zdravstvene podatke osebe z namenom iskanja in filtriranja ključnih tipov zgodovine obravnav, ki so pomembne za nadaljnje obravnave oziroma zdravljenje osebe.

Splošni podatki osebe vključujejo npr. starost in spol ter druge ključne identifikacijske in demografske podatke osebe in se pridobijo znotraj infrastrukturnih storitev eZIS, ki pa usklajujejo vsebino s centralnim registrom prebivalstva (CRP).

Znotraj procesa zdravljenja nastanejo standardizirane e-listine, kot so npr. napotnica, odpustno pismo, laboratorijski ali specialistični izvid, recept ipd., ki se v elektronski obliki posredujejo zdravnikom vključenim v proces (bodisi specialistom bodisi osebnemu zdravniku določen osebe). Zdravniki vključeni v proces imajo tudi možnost vključevanja pridobljenih zdravstvenih podatkov iz standardiziranih e-listin v lastne informacijske sisteme.

Podatki o zdravstvenih primerih/stikih so običajno primarno namenjeni zdravstveni obravnavi posameznika, pomembni pa so tudi za namene obračunavanja zdravstvenih storitev, namene spremljanja javnega zdravja in statistike ter kot podpora odločanju in upravljanju zdravstvenega sistema. Zato je ob EZZ vzpostavljen tudi sistema e-poročanja v zdravstvu, ki poleg uvedbe elektronskega poročanja standardizira poročila in kontekst poročanja. To poenostavi pripravo poročil enakih oz. podobnih vsebin, ki se na zahtevo različnih institucij (zavarovalnice, IVZ RS, MZ ipd.) (še) posredujejo v različnih oblikah in formatih. S tem načinom hkratnega in enkratnega pošiljanja sporočil v zaledne sisteme se optimizirajo sporočila predvsem pa se omogoča večja ažurnost procesov v eZIS.

Storitve, ki se odvijajo v nacionalnem eZIS, delimo v tri skupine:

---

Vzemimo konkretne primere. Oseba preko internet brskalnika v realnem času dostopa preko portala zVEM do svojih zdravstvenih podatkov. Določene storitve (npr. naročanje pri zdravniku) še ne nudijo odgovora v realnem času, lahko pa se (ponekod) ta storitev zahtevala preko uporabniškega portala, odgovor pa pride po elektronski pošti.

Kot smo videli, osebni zdravnik nastopa v dveh vlogah: kot skrbnik nosilnega EZZ in kot uporabnik storitev, kjer je drug splošni zdravnik ali zdravnik specialist nosilec podatkov osebe, ki jo obravnava. V primeru vloge nosilca podatkov EZZ se branje EZZ, kakor tudi ažuriranje podatkov (npr. laboratorijski izvid) izvaja v realnem času (sinhrono). Splošni zdravnik v določenih situacijah nastopa tudi kot uporabnik storitev (npr. obravnava posameznika kateremu ni osebni zdravnik). Poizvedba v zdravstveni zapis (PEZZ in EZZ) se izvaja sinhrono, kakor tudi predpisovanje zdravila. Ažuriranje PEZZ-ja se lahko izvaja v realnem času (sinhrono) ali paketno. Pošiljanje obračunov in statističnih podatkov se izvaja paketno (asinhrono - predvidoma enkrat na dan).

Tudi zdravnik specialist nastopa v dveh vlogah: kot nosilec dela EZZ in kot uporabnik storitev, kjer je drugi splošni zdravnik ali zdravnik specialist nosilec podatkov osebe, ki jo obravnava. Zdravnik specialist v realnem času (sinhrono) dostopa do PEZZ, EZZ, OZZ, PZZ. Ažuriranje PEZZ lahko poteka v realnem času ali paketno, medtem ko se pošiljanje obračunov in aktivnosti, ki služijo za statistične raziskave, izvajajo paketno (predvidoma enkrat dnevno).

Fizioterapevt nastopa kot uporabnik podatkov. Kakor ostali izvajalci zdravstvenih storitev dostopa do OZZ, PZZ in e-listin v realnem času, obračuni ter pošiljanje podatkov v statistične namene pa se izvajajo paketno.

Delavec zdravstvene nege zgolj dostopa in uporablja storitve. Podobno kot za ostale izvajalce zdravstvenih storitev velja, da dostopa do OZZ (obvezno zdravstveno zavarovanje) in PZZ (prostovoljno ZZ) v realnem času, obračuni ter pošiljanje podatkov v statistične namene pa se izvajajo paketno.

Tudi farmacevt /lekarnar je zgolj uporabnik storitev, pri čemer v realnem času dostopa do e-listin (e-recept) in ob izdaji zdravila spremeni tudi status recepta (izdano). Podobno kot za ostale izvajalce zdravstvenih storitev velja, da dostopa do OZZ in PZZ v realnem času, obračuni ter pošiljanje podatkov v statistične namene pa se izvajajo paketno.

Laborant je tesno povezan z nosilci EZZ. Splošni zdravnik ali zdravnik specialist laborantu preko e-listine (napotnica, ki čaka na osrednji certificirani točki) izda zahtevo po določenih raziskavah in preko druge e-listine (izvid, ravno tako na osrednji certificirani točki) dobi od laboranta rezultate raziskave. Branje in ažuriranje e-listin poteka v realnem času. Podobno kot za ostale izvajalce zdravstvenih storitev tudi za laboranta velja, da dostopa do OZZ in PZZ v realnem času, obračuni ter pošiljanje podatkov v statistične namene pa se izvajajo paketno.

 

---

 

     Kot je iz opravljenega opisa in slike 45 razvidno, eZIS predstavlja arhitekturno in konceptualno zelo zahteven sistem, ki za svoje delovanje potrebuje tudi izjemno kvalitetno omrežje. Zahteve za tako omrežje lahko združimo v [21]:

1. Splošne zahteve za omrežje: 2. Kakovost omrežnih storitev; omrežje mora z uporabo posebnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti prenosa podatkov (QoS) izpolnjevati specifične zahteve posameznih aplikacij oz. storitev eZIS , kot so: zagotavljanje potrebnih prenosnih kapacitet, razpoložljivost storitev, ki delujejo v realnem času, zahtevano zanesljivost prenosa,  osnovne varnostne zahteve itd.

3. Varnost omrežnih storitev:

4. Razpoložljivost omrežnih storitev; omrežje mora delovati zanesljivo, izpadi morajo biti minimalni. Praviloma je zahtevana visoka razpoložljivost (delovanje 24/7, minimalno število in trajanje izpadov). Konkretne zahteve po razpoložljivosti so odvisne od delovnega časa posameznih izvajalcev zdravstvenih storitev in porazdeljenosti zalednih sistemov.

 

Standardi pomembni za delovanje eZIS

     Programska in strojna oprema v zdravstvu je zelo obširna. Povezljivost komponent ter samih sistemov različnih proizvajalcev nam zagotavljajo razni standardi preko katerih dosežemo, da se vsi deli sistema med seboj sporazumevajo na točno določen način. To je še posebej pomembno za nacionalni informacijski sistem in seveda njegove podsisteme, kot so bolnišnični IS, klinični IS, IS nege, laboratorijski IS, radiološki IS itd.

Za zagotovitev interoperabilnosti med različnimi aplikacijami v zdravstvenem sistemu je poleg tehnične kompatibilnosti potrebno poskrbeti najprej za vsebinsko razumevanje. Aplikacije razvijajo različni proizvajalci in zato je zelo pomembno, da so podatki med njimi primerljivi. V ta namen je potrebno uporabljati t.i. slovar kliničnih izrazov, ki zagotavlja, da se diagnoza za isto bolezen v različnih sistemih zapiše na enak način in s tem omogoča programsko procesiranje podatkov. Terminološki slovarji nam nudijo skupno referenčno točko za primerjavo in združevanje podatkov v zdravstvenem zapisu. Za opis kliničnih podatkov obstaja svetovno priznani mednarodni terminološki slovar SNOMED-CT (ang. Systematized Nomenclature of Medicine - Clinical Terms). Je najbolj pogost slovar za opisovanje vsebine na področju elektronskih zdravstvenih zapisov. Januarja 2010 je Slovenija postala članica organizacije IHTSDO (ang. The International Health Terminology Standards Development Organization), ki skrbi za razvoj in vzdrževanje SNOMED-CT slovarja. Zelo pomemben je tudi LOINC (ang. Logical Observation Identifiers, Names and Codes) - kodni sistem za univerzalno označevanje meritev v laboratorijih, vitalnih znakov kliničnih meritev in opazovanj.

     Za kvalitetno delovanje ZIS je pomembna Health Level 7 (HL7), organizacija, ustanovljena leta 1987, ki skrbi za razvoj mednarodnih zdravstvenih standardov. Sestavlja jo mednarodna skupnost zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo pri oblikovanju standardov za elektronsko izmenjavo, upravljanje in povezovanje v zdravstveni informatiki. Ime nakazuje, da se standard nanaša na najvišji, sedmi nivo ISO/OSI modela - t.i. »aplikacijski nivo«. Aplikacijski nivo ISO/OSI modela je vmesnik med uporabnikom in komunikacijskim omrežjem, ki se ukvarja z vsebino poročil. Med drugim definira protokole, kot so http, FTP, SMTP, SSH itd. Organizacija HL7 razvija:

Oglejmo si omenjene standarde nekoliko podrobneje. HL7 verzija 2 je usmerjena v informacijsko podporo delovanja toka v bolnišnicah. Sporočila so kodirana tekstovno, vsebina je ločena z znaki, standard pa je povratno združljiv, kar omogoča vpeljavo novejših sistemov v staro informacijsko okolje.

HL7 verzija 3 je namenjena podpori vsem delovnim tokom v zdravstvu. Vsebina sporočil je v XML formatu. Opredeljuje vrsto e-sporočil (interakcij), s katerimi se želi podpreti celotni delovni tok v zdravstvu; še posebej je pomemben, saj določa način kodiranja in prenosa informacij med različnimi sistemi.

HL7 CDA je na  XML osnovan standard za elektronsko izmenjavo in shranjevanje kliničnih dokumentov (odpustno pismo, napotnice, kirurška poročila itd.). Določa kodiranje, strukturo in semantiko dokumentov.

DICOM strukturirana datoteka (slika 46) je sestavljena iz glave, kjer so shranjene informacije o pacientu ter tehnične informacije o sliki in slikovnih podatkih, kjer je lahko zapisanih več slik v različnih formatih (kompresirane, nekompresirane). V eni sami DICOM datoteki je lahko shranjena tudi animacija medicinske oslikave. Slika 46 prikazuje tudi velikosti datotek različnih vrst medicinskih oslikav. Oslikovalna naprava za preiskavo ustvari eno ali več slik. Velikost posamezne slike ali oslikave v preiskavi je odvisna od cilja preiskave, objekta preiskave ter same oslikovalne naprave.

     PACS (ang. Picture Archiving and Communication System) je združen sistem programske  in strojne opreme za elektronsko shranjevanje in pregledovanje medicinskih oslikav. Pomeni opustitev filma kot fizičnega medija, s čimer se prihrani čas pri prenosu slike na želeno lokacijo ter stroški shranjevanja v skladiščih. PASC sistem komunicira z napravami in shranjuje slike v DICOM standardu. Novejši sistemi omogočajo dostop tudi izven ustanove.

Tipično postavitev PACS sistema (slika 47) sestavljajo:

S PACS sistemom je običajno povezan tudi bolnišnični ali radiološki informacijski sistem.

      Standard WADO (ang. Web Access to DICOM Objects) določa spletno storitev za dostop in predstavitev DICOM objektov (slike, zdravniška poročila) zdravstvenim delavcem. Zagotavlja preprost mehanizem za dostop do DICOM objektov preko http/https protokola. Spletna storitev podatke odda v obliki slike (format JPG, GIF) ali DICOM formatu. Pomanjkljivost WADO standarda je, da ne podpira poizvedbe po različnih objektih, pač pa samo prenos objekta s točno določenim identifikatorjem. Zato se uporablja kot zaledni sistem za prenos slik, ki nad seboj potrebuje informacijski sistem za povezavo poročil in preiskav z radiološkimi oslikavami ter poizvedbo po le-teh.

     IHE (ang. Integrating the Healthcare Enterprise) je iniciativa zdravstvenih strokovnjakov in industrije za izboljšanje načina izmenjave podatkov v zdravstvenih informacijskih sistemih. Konzorcij radiologov in strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij je nastal leta 1997. IHE ne predstavlja novega standarda na področju zdravstva, pač pa nastopa v vlogi integratorja najboljših praks z uporabo obstoječih standardov, kot sta DICOM in HL7. Vsako leto se proizvajalci zdravstvene programske in strojne opreme zberejo na t.i. »IHE Connectathon dogodku«, kjer se testira interoperabilnost komponent različnih proizvajalcev, ki implementirajo IHE profile. S tem zagotavljajo, da naročniku pri izgradnji ZIS ni potrebno izbirati komponent pri istem proizvajalcu.

Profil za izmenjavo dokumentov med organizacijami (XDS) je del IHE, njegov namen pa je omogočiti izmenjavo kliničnih dokumentov med različnimi institucijami v zdravstvenem sistemu. Profil XDS.b srečamo pri izmenjavi dokumentov med organizacijami, profil XDS-I pa skrbi za izmenjavo slikovnega gradiva med organizacijami.

 

Primeri tujine 

Danska

Danska[21] ima dolgoletno tradicijo na področju projektov eZdravja in projektov elektronskega zdravstvenega zapisa, saj je npr. že leta 1996 objavila prvo strategijo za razvoj EZZ. Elektronski zdravstveni zapis na primarnem nivoju je v uporabi. Tudi v bolnišnicah uporabljajo EZZ - pri vpeljavi so upoštevali način delovanja skupne IT arhitekture.

Lokalne skupnosti, pokrajine in druge organizacije imajo svoja intranet omrežja. Tako ta lokalna omrežja tvorijo logično nacionalno podatkovno zdravstveno omrežje, saj so usklajena po tehnoloških in komunikacijskih standardih. Omrežja so povezana preko VPN povezav z MedCom. Uporaba Danskega zdravstveno podatkovnega omrežja je zelo visoka: 97% splošnih zdravnikov, 74% specialistov, 100% bolnišnic in lekarn, 44% lokalnih avtoritet. Preko omrežja se trenutno izvajajo naslednje storitve eZdravja: izmenjava napotnic in odpustnih pisem, pošiljanje receptov, teleradiologija - teledermatološka storitev, vpogled v laboratorijske izvide preko Nacionalnega zdravstvenega portala (Sundhead.dk).

Nacionalni zdravstveni portal deluje od decembra 2003 in zagotavlja enotno vstopno točko v danski zdravstveni sistem tako za posameznike kot tudi zdravstveno osebje. Z uporabo elektronskega podpisa lahko posamezniki uporabljajo različne storitve, ki jih nudi portal: naročanje na pregled pri splošnem zdravniku, naročanje zdravil in obnavljanje recepta, vpogled v svoja zdravila in komuniciranje z zdravstvenimi strokovnjaki. Dodatno vsebuje portal še splošne zdravstvene nasvete, nasvete povezane s posameznimi boleznimi, dostop do nacionalnih smernic, osnovne informacije o hospitalizacijah. Z uporabo posebnih varnostnih certifikatov zdravstveni delavci preko portala dostopajo do zdravstvenih podatkov posameznika in laboratorijskih izvidov, imajo vpogled v čakalne dobe ter uporabljajo številne druge vire (npr. klinične smernice in klinične poti).

Finska

Finska [21] ima decentraliziran zdravstveni sistem, kar se pozna tudi na projektih eZdravja. Digitalizacija zdravstvene dokumentacije se je na Finskem začela že pred 20 leti. Več kot 95% zdravnikov na primarnem nivoju uporablja EZZ in ta je v uporabi tudi v vseh bolnišnicah.

Zdravstvene informacije se prenašajo preko širokopasovnih omrežjih, ki jih upravljajo komercialni ponudniki. Na Finskem ni posebnega zdravstvenega omrežja, namesto tega se najemajo varni komercialni kanali (VPN kanali, Secure Internet Protocol kanali). Bolnišnične regije in mnoge lokalne skupnosti imajo svoje intranete.

V letu 1996 sprejeta strategija uporabe IKT v zdravstvenem sektorju je vzpodbudila razvoj regionalnih zdravstveno informacijskih sistemov. Glavne storitve, ki jih zagotavljajo ti sistemi so: medorganizacijska izmenjava EZZ, izmenjava napotnic, elektronske konzultacije in izmenjava slik preko regijskih PACS sistemov.

Prenovljena IKT stategija, ki je bila sprejeta 2007, je vpeljala nacionalni centralni eArhiv EZZ z naslednjimi cilji:

Hrvaška

Februarja 2007 je Hrvaška [21] uradno predstavila projekt integriranega informacijskega sistema primarnega zdravstvenega varstva (CEZIH.HR). Informacijski sistem s pomočjo virtualne zasebne mreže (VPN) povezuje zdravniške ordinacije na primarnem nivoju, Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje in Hrvaški zavod za javno zdravje. Trenutno je v sistem vključenih okoli 350 ordinacij na primarnem nivoju.

Osrednji informacijski sistem primarnega zdravstvenega varstva vsebuje 3 t.i. državne registre:

Poleg tega pa osrednji del dopolnjujeta: portal primarnega zdravstvenega varstva, ki predstavlja enotno vstopno točko, ter sistem za upravljanje izmenjave sporočil.

Osrednji informacijskih sistem upravlja Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje.

Povezljivost sistemov v ordinaciji zdravnika z osrednjim sistemom je zagotovljena s certificirano programsko opremo. Postopek certificiranja izvaja Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje.

V naslednjih letih se predvideva, da se bo sistem nadgradil še z vključitvijo ostalih zdravstvenih organizacij.

Nizozemska

Osrednja entiteta za področje informatike v zdravstvu na Nizozemskem [21] je NICTIZ (Nizozemski IKT institut za zdravstveno varstvo), ki deluje od leta 2002. Le-ta skupaj z organizacijami, ki zastopajo bolnike, izvajalci zdravstvenega varstva, zdravstvenimi zavarovalnicami, dobavitelji IKT in vladnimi agencijami vpeljujejo EZZ (nizozemsko EDP) skupaj z ostalimi možnimi oblikami elektronskega komuniciranja v zdravstvenem sektorju. Odgovornost za uvajanje informacijskih aplikacij in storitev je primarno na strani izvajalcev, NICTIZ le vzpodbuja razvoj in pomaga pri odstranjevanju ovir, ki bi lahko preprečile uspešno nacionalno uvedbo.

Na Nizozemskem so se pri načrtovanju projektov eZdravja osredotočili na EZZ, ki ga pojmujejo kot vzpostavitev varnega okolja, v katerem je avtoriziranim osebam omogočen vpogled in izmenjava zdravstvenih podatkov posameznika, ki so shranjeni v različnih sistemih. Tak virtualni EZZ je sestavljen iz različnih aplikacij, ki so povezane z nacionalno infrastrukturo AORTA.

Na Nizozemskem je EZZ praviloma shranjen na mestu nastanka, vendar so zaradi zagotavljanja razpoložljivosti EZZ vpeljali t.i. dobro upravljane zdravstvene sisteme - certificirane točke (BZE). Tako so EZZ dejansko shranjeni na takih certificiranih točkah.

Sestavni deli infrastrukture AORTA so:

Storitve, ki jih je Nizozemska najprej uvedla sta: elektronski zapis zdravil posameznika in elektronski zapis v primarnem zdravstvu.