• uporabniku prijazen in dostopen sistem, kar poveča hitrost pridobivanja čim kakovostnejših informacij,
• varen dostop do podatkov in
• izmenjavo kakovostnih informacij (npr. trenutno zdravstveno zavarovanje, vsi dosedanji RTG posnetki, vsi postopki zdravljenja oz. oskrbe, vsa izdana zdravila, podatki o alergijah it.).

Podprojekti oz. aplikacije projekta eZdravje

• eNaročanje (slika 37) - omogoča elektronsko napotitev in naročanje pacientov na zdravstvene storitve s primarne na sekundarno in terciarno zdravstveno raven ali znotraj sekundarne oziroma terciarne zdravstvene ravni. Postopek eNaročanja poteka na podlagi izdane elektronske napotnice, ki jo izda zdravnik napotovalec z enakimi pravili in strokovnimi kriteriji, kot veljajo danes za izdane papirnate zelene napotnice. Na napoteno zdravstveno storitev se lahko pacient naroči sam preko spletnega portala zVem, lahko pa ga naroči tudi zdravnik napotovalec (ali medicinska sestra). Ker eNaročanje omogoča sprotno zbiranje čakalnih seznamov vseh specialistov, pacient lahko izbira ponudnika kjerkoli v Sloveniji z v tistem trenutku najkrajšo čakalno vrsto. Vzpostavljeni sta torej enotna lista naročanja in nadzorovana čakalna vrsta na
  nacionalnem nivoju.

Z eNaročanjem so pacienti dobili večjo dostopnost naročanja na specialistične zdravstvene storitve, možnost izbire najugodnejšega termina, pregled nad vsemi izvajalci v Sloveniji, učinkovito obveščanje o terminu in enostavno spremembo oziroma odpoved termina. Izvajalcem zdravstvenih storitev pa je eNaročanje omogočilo predvsem večji pregled nad potekom pregledov pacienta. Proces bo tako hitrejši in učinkovitejši za vse udeležene.

V prvi fazi eNaročanje prinaša elektronsko naročanje na specialistične preglede na kliniki, kasneje pa tudi e-naročanje iz zdravstvenih domov.

• eRecept (slika 38) - pomeni elektronsko predpisovanje in elektronsko izdajo zdravil (slika 34); podpira celoten proces predpisovanja in izdaje zdravil na zelenem in belem receptu, ki se trenutno izvaja v papirni obliki na primarni in sekundarni ravni zdravstvenih storitev. Podpora pri odločanju in poizvedba po interakcijah med zdravili je narejena kot dodatni del rešitve in je enako implementirana tako za predpisovalce kot tudi izdajatelje zdravil. Rešitev zdravniku omogoča izdelavo elektronskega recepta, ki je elektronsko podpisan in po varni poti poslan v sistem, od koder ga pridobi farmacevt v lekarni ob izdaji zdravila na zahtevo pacienta. Cilji in prednosti podprojekta so:

• Povečati varnost pacientov in zmanjšanje napak zaradi napačne uporabe zdravil z  izboljšano berljivostjo receptov, manjšim številom administrativnih napak.
• Poenostaviti postopke za paciente v primerih, ko se recept z upoštevanjem medicinskih smernic lahko izda v odsotnosti pacienta, saj v tem primeru pacientu ne bo treba obiskati predpisovalca za prevzem recepta.
• Zagotoviti učinkovitejše predpisovanje in uporabo zdravil z upoštevanjem podatkov o predhodno predpisanih in izdanih zdravilih.
• Povečati učinkovitost procesa izdaje zdravil znotraj posameznih akterjev in med akterji v zdravstvu, predvsem z zmanjševanjem nepotrebnih stikov  in poti.
• Zmanjšati administrativne stroške z odpravo uporabe papirnih obrazcev (nakup obrazcev, tiskanje v ambulantah, arhiv v lekarnah).
• Zagotoviti potrebne podatke za različne analize, vključno z različnimi raziskavami.

• TeleKap - je eden od najstarejših in najuspešnejših projektov v okviru eZdravja, saj močno pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju možganske kapi, ki je sicer tretji najpogostejši vzrok smrti in prvi vzrok invalidnosti v razvitem svetu. Možgansko kap lahko s hitro diagnostiko in čim hitrejšo strokovno obravnavo učinkovito zdravimo. Zato je nacionalna mreža TeleKap, ki omogoča takojšnjo obravnavo bolnikov tudi v bolnišnicah, kjer nevrološka služba ni na razpolago, dostikrat odločilna za boljši izid te akutne bolezni. TeleKap deluje preko avdio-videokonferenčnega pregleda bolnikov in deluje v 12 bolnišnicah po celi Sloveniji.
• Teleradiologija - je telemedicinska storitev, pri kateri se radiografski posnetki z ene lokacije elektronsko prenašajo na drugo za namene obdelave in posvetovanj; bolnišnice, ki že imajo sistem PACS (ang. Picture archiving and communications systems) so povezane prek varnega omrežja, znotraj katerega si lahko zdravniki izmenjujejo digitalne slike ali gledajo slike na drugi lokaciji, pišejo izvide itd. Omogoča hitrejšo obravnavo, izločanje podvojenih preiskav ter visoko učinkovitost pri urgentnih zadevah.
• eTriaža - je informacijska podpora za triažni postopek v zdravstvenih domovih in bolnišnicah z uporabo Manchestrskega triažnega postopka (pet triažnih kategorij). Ko zaradi velikega števila pacientov zdravstveno osebje ne zmore sprotne obravnave vseh pacientov na podlagi triažne metodologije, s tem sistemom določi klinično prioriteto za posameznega pacienta. eTriaža seveda ni namenjena postavljanju diagnoz, temveč oceni ogroženosti in prizadetosti pacienta. Klinična prioriteta se torej določi na osnovi podatkov o pacientovih težavah, na podlagi katerih se pacient razvrsti v ustrezno triažno kategorijo - določi se mu mesto v čakalni vrsti oz. uvrstitev na čakalni seznam posameznega izvajalca, ki ima možnost razvrščanja pacientov po statusih obravnave, kot so čakanje, laboratorijski izvidi in podobno. eTriaža je na voljo v vseh ambulantah za nujno medicinsko pomoč v Sloveniji.
• Referenčne ambulante - predstavlja vzpostavljanje centralne informacijske podpore za vodenje in spremljanje referenčnih ambulant ter njihovega napredka. Omogoča vrednotenje kakovostnega dela posameznih ambulant ter celotnega nacionalnega projekta, saj je z orodjem mogoče spremljati napredek, analizirati smiselnost in nadaljnji razvoj ter različne študije, kot so na primer vplivi različnih izboljšav z opazovanjem napredka na podlagi kazalnikov kakovosti. Pomembna prednost podprojekta za uporabnike je možnost izdelave primerjav s povprečnimi nacionalnimi in regijskimi ambulantami in pomoč pri dokazovanju kakovostnega dela pri plačilu njihovih storitev (ZZZS).
• LabPoštar - je informacijska rešitev za varno izmenjavo digitalne dokumentacije med izvajalci zdravstvene dejavnosti (bolnišnicami) in mikrobiološkimi laboratoriji na Zavodu za zdravstveno varstvo. Omogoča varno izmenjavo dokumentacije in hiter dostop.
• eKomunikacija - predstavlja nadgradnjo vseh bolnišničnih informacijskih sistemov v Sloveniji, ki v svojem programu vsebujejo kirurško urgenco za namene elektronske komunikacije z Generalno policijsko upravo za obrazce »Obvestilo o telesni poškodbi« ter »Sum o prometni nesreči«. Omogoča torej elektronsko izmenjavo obrazcev med urgenco in policijsko upravo, odpravlja podvajanje vnosa podatkov, zaradi aplikacije ni več potrebna fizična prisotnost policistov, prav tako ni potrebna prekinitev delovnega procesa v urgentnem oddelku bolnišnice.
• OpenEHR (ang. Open Electronic Health Records) - upravljanje kliničnega znanja (UKZ) - je nacionalna zbirka kliničnih modelov podatkov in demografskih modelov podatkov, ki se bodo oz. se uporabljajo v slovenskem zdravstvenem informacijskem sistemu. Omogočen je javni dostop do demografskih in kliničnih modelov podatkov, ki so osnovni gradniki elektronskega zdravstvenega zapisa. Javni dostop bo pripomogel k uporabi standardnega modela podatkov v vseh zdravstvenih informacijskih rešitvah v Sloveniji. Prednost za uporabnike je torej, zagotavljanje informacijske podpore za uporabo nacionalno predpisanega modela kliničnih in demografskih podatkov za informacijske sisteme v zdravstvu; omogoča nacionalno povezljivost in interoperabilnost podatkov.
• SUVI - sistem za upravljanje z informacijsko varnostjo - je nabor organizacijskih postopkov, odločitev in tehničnih ukrepov, ki jih izvaja eZdravje zaradi varovanja podatkov in informacij (osebni, občutljivi, interni). Vključuje tako elektronske kot druge materialne oblike (npr. na papirju). Sistem torej prinaša visoko stopnjo varnosti podatkov državljanov.
• eRCO - elektronski register o opravljenih cepljenjih. Omogoča, da na osnovi podatkov registra lahko izračunamo bistvene indikatorje, kot sta popolnost in pravočasnost cepljenja proti posamezni nalezljivi bolezni ter iz njiju izhajajoč kazalec precepljenosti na nacionalnem nivoju. Ti podatki so odločilnega pomena za oceno splošnega stanja in pravočasno zagotavljanje strokovnih ukrepov. Prednosti za uporabnike je predvsem ažuren seznam obveznikov za cepljenje, ki bo prinesel optimalen nabor in kakovost podatkov o cepljenjih. Omogočal bo tudi povezovanje podatkov o cepljenjih s podatki o neželenih učinkih in opustitvah cepljenj.
• CRPP - centralni register podatkov o pacientih. Je sistem, ki omogoča delovanje vseh storitev eZdravja. Vključuje elektronski zdravstveni zapis podatkov, ki je vezan na centralni register prebivalstva. V sistemu CRPP se zbirajo zdravstveni podatki o pacientih, kot so npr. cepljenja, alergije, prepovedi, krvna skupina, podatki o dostopu do podatkov, pooblastila, družinska razmerja itd. Uporabnikom torej prinaša celovit pregled nad zdravstvenimi podatki o pacientu in z zakonodajo določeno zdravstveno dokumentacijo.

     Glede na prikazane cilje in vsebino projekta eZdravje, lahko strnemo naslednje koristi in učinke projekta za posamezne entitete zdravstva:

• Zdravstveni sistem kot celota: olajšane so izmenjave informacij med najrazličnejšimi subjekti zdravstvenega sistema.
• Posamezniki - uporabniki zdravstvenih storitev: pridobivanje prave, njim prilagojene informacije, kot npr. uporaba zdravstvenih portalov s splošnimi in posebnimi informacijami, možnost elektronskega naročanja, izmenjava mnenj z zdravstvenimi strokovnjaki preko varne e-pošte, kasneje pa tudi z uporabo metod zdravja na daljavo (ang. Home tele-health - telemedicina na domu) in oskrbe na domu na daljavo (ang. home telecare). Slednje je eden od osrednjih rezultatov projekta eZdravje, saj na ta način posameznik prejema oz. bo sprejemal storitve za ohranjanje oz. pridobivanje zdravja v svojem bivanjskem (domačem) okolju ter podporo pri samostojnem življenju.
• Zdravstveni strokovnjaki: dostop do različnih elementov elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, elektronskih rentgenskih slik in drugih izvidov, lažje načrtovanje postopkov in posegov, hitri dostop do strokovnih virov (medicinske e-knjižnice) in izobraževanja (izobraževanje na daljavo) itd.
• Zdravstveni managerji in upravljavci zdravstvenega sistema: možnost uporabe časovno ažuriranih pomembnih strokovnih, organizacijskih in ekonomskih informacij o delovanju zdravstvenega sistema.

     Iz dosedanjih prikazov nam ni težko potrditi, da tehnološki napredek omogoča mnoge neposredne načine za interakcijo med ljudmi, kibernetski in realni svet se zbližujeta in do določene mere zbližujeta nas, toda istočasno je prav zaradi pomanjkljive e-varnosti, strahu pred novostmi ali nepoznavanja uporabe kibernetskih prostorov težje vzpostavljati zaupanje med ljudmi, še posebej v zdravstvu. Zato je gotovo nadvse pomembno, da se e-zdravje ne razume le kot servis, za hitrejše izvajanje zdravstvenih storitev, pač pa, da se tehnologije v zdravstvu uporabijo kot priložnost za kakovostnejši strokovni in še posebej osebni pristop. Čeprav trenutno pojem e-zdravje resda pomeni sinonim za rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, ki ji zaenkrat v Sloveniji niti tehnološko, organizacijsko, pravno in etično še nismo povsem kos, pa je ob neizbežnem tehnološkem razvoju potrebno vzporedno razvijati tudi vrednote varne, dostopne, kakovostne in občutljive obravnave ter sodelovanja med vsemi zainteresiranimi v zdravstvu. To pa bo seveda možno le takrat, ko bo oprema v zdravstvenih inštitucijah dovolj kakovostna, da bo omogočala prenos informacij in zdravljenje na daljavo, ko bodo bolniki ali njihove družine imeli ustrezen dostop do interneta in ga bodo tudi znali v tem smislu uporabljati, ko bodo dobro informirani o poteku e-zdravja in nege, ko bo zdravstveno osebje, ki bo sodelovalo pri zdravljenju, v celoti upoštevalo etiko e-zdravja, zlasti kar se tiče zaupnosti, nepristranskosti, iskrenosti, kakovosti, informirane privolitve v zdravljenje, zasebnosti, profesionalnosti ter osebne in skupinske odgovornosti. Projekt eZdravje je gotovo pravi korak v tej smeri.