2.6 Specializirani zdravstveni informacijki sistemi

Specializirani zdravstveni informacijski sistemi

Specializirani zdravstveni informacijski sistemi

     V dosedanji obravnavi informacijskih sistemov v zdravstvu smo si ogledali dva, in sicer nacionalni zdravstveni informacijski sistem (eZIS), katerega temelj je projekt eZdravje in bolnišnični informacijski sistem (BIS). Namen eZIS je  vzpostavitev globalne - nacionalne informacijske infrastrukture za izmenjavo informacij v zagotavljanju zdravstvenega varstva posameznikov ter podpora administrativnim in finančnim operacijam v slovenskem zdravstvenem sistemu. Najpomembnejši element komunikacijske infrastrukture eZIS je njegovo omrežje zNET, ki s svojo interoperabilno hrbtenico (IH) zagotavlja varno, kakovostno in učinkovito povezovanje registriranih izvajalcev zdravstvene dejavnosti z različnimi sistemi v Sloveniji (t.i. zalednimi sistemi) ter enoten sistem skupne rabe in izmenjave dokumentov na vseh nivojih zdravstvenega sistema (sliki 41 in 45 ). BIS je eden od podsistemov eZIS, katerega naloga je upravljanje administrativnih, finančnih, upravljavskih in kliničnih storitev določene bolnišnice  s pomočjo specializiranih zdravstvenih IS, kot npr. kliničnih IS, IS nege, laboratorijskih IS, radioloških IS, IS v bolnišnični lekarni itd. (slika 48). Torej BIS predstavlja množico vseh informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v neki bolnišnici. Za povezljivost med njimi v sklopu BIS in v povezavi z eZIS skrbijo ustrezni postopki  in enotni standardi (npr. HL7). Oglejmo si nekatere pomembnejše specializirane zdravstvene informacijske sisteme, pomembne za delovanje zdravstvenega sistema.

Informacijski sistemi primarnega zdravstva

Primarno zdravstvo sestavljajo zdravstveni domovi in zasebni koncesionarji, katerih osnovna dejavnost je zdravniška oskrba prebivalstva. Mednje spadajo ambulante splošne medicine, pediatrične ambulante, zobozdravstvene ambulante za odrasle in otroke, patronažna dejavnost, nujni in drugi reševalni prevozi, fizioterapija, laboratoriji ter nekatere specialistične  dejavnosti. V primarno zdravstvo spadajo tudi socialno-varstveni zavodi (SVZ), kamor spadajo domovi starejših občanov (DSO) ter posebni SVZ (zavodi za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kazenski in vzgojni zavodi).

V javnih zavodih se uporabljajo zelo raznoliki zdravstveni informacijski sistemi. Informacijski sistem za sodelovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je enoten za vso državo že od leta 1993, ko so začeli  načrtno opremljati ordinacije in zdravstvene zavode. Žal je ZZZS financiral le enkratno nabavo računalnikov in delne programske opreme, vsi preostali stroški (postavitev mreže, nakup strežnika, obnavljanje opreme itd.) so bremenili proračune zavodov. Tudi drugi informacijski sistemi (klinični del, management, kadrovske zadeve, računovodstvo itd.) so  bili prepuščeni posameznim zavodom. Aktivnosti projekta eZdravje so nekoliko izboljšale dejavnosti tega področja, za upati pa je, da se bo to še stopnjevalo.

Zahteve za kvaliteten ZIS primarnega zdravstva so:

  • podpora tako strokovnemu kot administrativnemu delu in vodenju,
  • boljše upravljanje in večja učinkovitost poslovanja, nadzor in ovrednotenje rezultatov,
  • zmanjšanje stroškov poslovanja in preprostejše ter hitrejše delo (prijazen in sodoben uporabniški vmesnik s čim manj časovno potratnega administrativnega dela),
  • nadgrajevanje in širjenje kroga uporabnikov ter povezljivost z ostalimi ZIS, še posebej z eZIS,
  • vodenje elektronskega zdravstvenega zapisa (EZZ), prirejenega za vsako zdravstveno specialnost posebej,
  • strukturirano vodenje diagnostike,
  • vpogled, zapis in vodenje e-delovnih nalogov, e-napotnic, e-laboratorijskih napotnic, e-receptov, čakalne knjige in čakalnih vrst,
  • varovanje osebnih in medicinskih podatkov v skladu z najvišjimi standardi in zakonodajo,
  • zaščita uporabnikov pred pomanjkanjem podatkov ob iskanju pravilnih informacij itd.
Oglejmo si nekaj konkretnih primerov informacijskih sistemov slovenskega primarnega zdravstva, ki si bili ali pa so še v uporabi (slika 52):
  • IRIS (ang. Integrated Records Information System) - je zdravstveni informacijski sistem, ki pokriva vse segmente primarnega zdravstva, še posebej zdravstvene domove in koncesijske ambulante (slika 53). Razvilo ga je podjetje Hermes Softlab d.o.o.  Skladno z arhitekturo projekta eZdravje, sodi med t.i. zaledne sisteme, ki predstavljajo lokalne IS zdravstvenih izvajalcev. Njegova pozitivna stran je tudi dobra povezljivost z različnimi drugimi ZIS, kot npr. laboratorijskimi IS, IS za odslikavanja (RIS), medicinskimi aparaturami, zalednimi sistemi zavarovalnic in poslovno - informacijskimi sistemi. IRIS je zasnovan tako, da vsebuje samostojen in prilagojen modul za vsako od zdravstvenih dejavnosti. Tako npr. zobozdravstvena ambulanta upravlja z drugačnim modulom kot npr. splošna ambulanta ali katera druga ambulanta v okviru zdravstvenega doma. Sistem vsebuje 45 takih medicinskih modulov in nekaj modulov za podporo upravljanju in fakturiranju.
  • ISOZ21 - je informacijski sistem osnovnega zdravstva, ki ga je razvilo podjetja SRC Infonet d.o.o. Podpira tako administrativno kot strokovno delo in zagotavlja podporo vsem delovnim procesom zdravstvenega doma ali zasebne ordinacije, podpira pa tudi povezljivost s širokim naborom medicinskih naprav, s čimer so vsi medicinski podatki varno shranjeni in dostopni iz enotnega informacijskega sistema.
  • ProMedica - je ZIS podjetja Nova Vizija d.d., ki je namenjen izvajalcem osnovnega zdravstvenega varstva. Zdravstvenemu osebju omogoča enostavno, varno in učinkovito spremljanje obravnave pacienta v ambulanti in na terenu. Podpira vse dejavnosti osnovnega zdravstva in specialističnih ambulant; omogoča kakovostno analiziranje zdravstvenega stanja (mortalitete, absentizma, pregledov) ter izpis medicinske dokumentacije, poročil o opravljenem delu, zdravstvene statistike. Vsebuje vrsto modulov za različna specifična področja, kot npr. splošna ambulanta, zobozdravstvo, zobotehnika, podpora naročanju, laboratorij, rentgen, fizioterapija, otroška šolska preventiva, zdravila, zdravstvena vzgoja itd.
  • PRO.3 - Domovi starejših - je ZIS za socialno-varstvene domove, ki ga je zasnovalo podjetje PRO-BIT Programska oprema d.o.o. in omogoča celovito vodenje doma starejših oseb. Programski paket je razdeljen v tri module, in sicer socialni program (namenjen vpisu in obdelavi podatkov o varovancih), zdravstveni program in obračun oskrbnin. Obstajajo tudi novejši razširitveni moduli, kot npr. PRO.4 QUAMALIN (IS za obvladovanje kakovosti v ustanovah socialnega varstva), POMOČ NA DOMU (vodenje evidence opravljenih storitev uporabnikov na domu), PRO.4 DOMOVI Mobile (nadgradnja PRO.3 Domovi starejših, za uporabo mobilnih naprav - tablic in pametnih telefonov).

Oglejmo si primer hipotetičnega obiska pacienta v ambulanti splošne medicine in postopkov uporabe in odzivnosti ZIS (npr. IRIS ali ISOZ21 - slika 53):

  • Ob obisku pacienta v ambulanti splošne medicine sestra pacientu odčita KZZ. ZIS prebere podatke s kartice in odpre e-kartoteko pacienta z vsemi osebnimi in zavarovalniškimi podatki (veljavnost in vrsta zavarovanja, naslov, zaposlitev, ime osebnega bolnika itd.), podatki o preteklih obiskih in opozorilno vrstico za prikaz posebnih informacij, kot so npr. alergije, srčno-žilne bolezni itd.
  • Sestra pacienta uvrsti na t.i. dnevno čakalno listo, kar pomeni, da je pacient pripravljen na obravnavo pri zdravniku, ki ga bo videl na svojem modulu. Večina ZIS ima tudi modul naročanja (povezan tudi z nacionalnim sistemom e-naročanja), ki zamenjuje papirne zvezke za naročanje pacientov iz preteklih časov in je povezan z dnevno čakalno vrsto.
  • Na zdravnikovem modulu ima zdravnik na določenem zavihku (npr. Kartoteka) dostop do vseh informacij o pacientu (preko podzavihkov oz. izbir). Poleg osnovnih podatkov lahko pregleduje še zgodovino obiskov in obravnav, pretekle diagnoze, potek zdravljenja v okviru določenega primera, meritve (pri čemer je možen kronološki pregled zgodovine meritev, npr. telesne teže, pritiska, višine itd.), laboratorijske izvide, pretekle preventivne obiske itd. Sodobnejše variante ZIS omogočajo tudi elektronski prenos meritev iz posameznih medicinskih aparatur neposredno v e-kartoteko.
  • Za trenutno obravnavo pacienta, ima zdravnik v izbiri oz. ustreznem zavihku (npr. Obravnava), možnost za zapis novih podatkov, omogočen pa mu je tudi hiter vpogled v zgodovino določene diagnoze, prav tako lahko preprosto vidi, ali gre za diagnozo, ki je bila pri pacientu že rešena, pa se je znova pojavila. Zdravniku je na voljo tudi več različnih modulov oz. izbir, ki mu olajšajo delo s pacientom, kot npr. e-recept, kjer lahko zdravnik uporabi stalno bazo zdravil ali pa kreira lastno bazo zdravil, ki jih predpisuje določenemu pacientu. Vidi lahko tudi vsa predpisana zdravila. Na ta način se bistveno zmanjša možnost napak in predpisovanja medsebojno izključujočih se zdravil. Zdravnik lahko v okviru obravnave vnaprej pripravi različne obrazce, ki os preneseni v čakalno vrsto za tiskanje pri medicinski sestri. Zdravnik lahko vseh opisanih možnosti vodi tudi stalno anamnezo pacienta (osebna, družinska, socialna in delovna) in beleži razvede.
  • Ne nazadnje, je pomemben tudi način plačila storitve. Na določenem zavihku (npr. Obračun) ima medicinska sestra vpogled v opravljene storitve pri obravnavi in listine (recepti, napotnice itd.), ki jih je potrebno natisniti ali izvesti e-postopek. ZIS sestri takoj sporoči ali je potrebna izdaja računa in plačilo storitev (pomembno zlasti v zobozdravstveni ambulanti), ali pa ne, mogoč pa je tudi vpogled v zgodovino izdanih računov. Ko je račun poravnan oz. če zavarovanje krije vse storitve, lahko sestra zaključi obravnavo.

Klinični informacijski sistem

Klinični informacijski sistem (KIS) predstavlja računalniško podprto aplikacijo z relativno obsežno in dolgoročno (ang. long-term) bazo kliničnih podatkov, ki se uporabljajo pri zdravstveni obravnavi pacientov. Razmerje med poslovnimi in strokovnimi potrebami oz. rešitvami ter bolnišničnim in kliničnim informacijskim sistemom kaže slika 54. BIS v svojih ak

tivnostih pokriva tako poslovne kot strokovne funkcionalnosti bolnišnice, BIS pa izključno le strokovne.  V svoji strukturi povezuje vse klinične oddelke in postopke določene bolnišnice, nudi pa tudi podporo kliničnemu odločanju in strategiji dela. Podpira tudi vso dokumentacijo v brezpapirni obliki. Kot je razvidno iz slike 54, je integracija kliničnega informacijskega sistema (KIS) z bolnišničnem informacijskem sistemom (BIS) strukturalno in funkcionalno potrebna in v vseh izvedbah tudi realizirana. V vseh fazah administrativnega dela s podatki pacienta (ang. patient management) je npr. potrebna integracija KIS z BIS z namenom, da se:

  • poenotijo postopki (branje kartic, posegi v sistem KZZ, EZZ in PEZZ)
  • uporabi skupni identifikator za bolnika v KIS in BIS
  • vsak dogodek pravilno registrira tudi v BIS (registracija bolnika in dogodka: sprejem na hospitalni oddelek, ambulantni obisk, premestitve, začasni odpust, končni odpust itd.).

KIS posreduje v BIS podatke o opravljenih storitvah, porabljenih materialih (zdravila in drugi zdravstveni material), diagnozah in posegih, operacijah, kategorizaciji zdravstvene nege itd. KIS posreduje v BIS tudi statistične podatke v skladu z navodili Inštituta za varstvo zdravja RS,  zahtevane podatke za obračun v skladu z navodili ZZZS in internimi pravilniki itd. Seveda pa KIS kot integrirani podsistem BIS tudi pridobiva vse potrebne podatke in povezave v BIS združenih specializiranih informacijski sistemov, kot npr. IS nege, laboratorijski IS, radiološki IS, IS v bolnišnični lekarni, itd.  

Kot primer KIS omenimo dva, in sicer Think!Med in WebDoctor podjetja Marand d.o.o. Prvi je nastal za in v sodelovanju Pediatrične klinike UKC Ljubljana, drugi pa Onkološkega inštituta UKC Ljubljana. Oba sistema sta celovita KIS, ki podpirata (samostojno in še posebej z dodatnimi moduli) delo z bolnikom, diagnostiko in terapije (Slika 55), vodenje zdravljenja ter obračun storitev.

Za jasnejši prikaz funkcionalnih možnosti KIS, vzemimo primer modula Kirurgija programskega paketa  WebDoctor. Bolnika, ki je predviden za operacijo je potrebno nanjo naročiti. Na voljo mora biti operacijska dvorana, operacijska miza in zdravstvena ekipa. Bolniki so razporejeni na čakalno listo, ki jo je možno pregledovati ter bolnike razvrščati glede na nujnost posega in razpoložljivost medicinske ekipe ter operacijskih dvoran. Po opravljeni operaciji se vpiše poročilo o operaciji - ekipa, diagnoze, opravljeni posegi, anestezija, posebni napotki za nego itd. Zaključene operacije se lahko pregledujejo na podlagi določenih parametrov, izvedejo pa se lahko tudi potrebne statistične obdelave.

Funkcionalno zanimiv je tudi modul Radioterapija. Priprava bolnika na obsevanje je kompleksen proces, ki vključuje vnos naročila, rezervacije terminov na t.i. simulatorjih, rezervacijo ustreznega števila terminov na samem obsevalnem aparatu in obveščanje bolnika o predvidenih datumih. Pri rezervaciji terminov na obsevalnem aparatu sistem glede na ponujene parametre poišče in ponudi optimalni niz datumov. Glede na trenutno zasedenost posameznega obsevalnega aparata, želeno uro obsevanja in želeno število frakcij sistem poišče niz terminov, ki podanim parametrom najbolj ustreza.  Na ta način se poskuša doseči optimalna obremenjenost posameznega obsevalnega aparata in poskuša (zelo pomembno za bolnika in njegovo zdravljenje) razporediti termine tako, da je razlika med dvema zaporednima obsevanjema čim bližje potrebnim štiriindvajsetim uram. Za zaključena obsevanja se izpisujejo tudi statistična poročila, seznami obsevanih bolnikov, obračuni itd.

Radiološki informacijski sistem

     Radiološki informacijski sistem (ang. Radiology Information System - RIS) predstavlja integriran sistem, ki ga uporabljajo radiološki oddelki za shranjevanje, upravljanje in distribucijo radioloških podatkov o bolniku in radioloških posnetkov (slika 55). Sistem praviloma vsebuje sledenje bolnikov in naročanje, izvide in zmogljivosti sledenja slik. Nadzoruje termine preiskav in sledi diagnostičnim procesom, ko pa je bolnikova preiskava zaključena, sistem poskrbi za obračun storitev, ki so bile opravljene in seveda distribucijo posnetkov in izvidov do napotnega mesta oz. mesta, ki je zahtevalo radiološko diagnostiko. Podobno kot KIS, RIS dopolnjuje oz. strukturalno nadgrajuje BIS  in je odločilnega pomena za učinkovit potek dela bolnišnicah, saj povezuje celoten delovni proces radioloških oddelkov z drugimi oddelki v bolnišnici. Da se ta integracija omogoči, je neobhodno da deluje pod standardom HL7, ki omogoča izmenjavo zdravstvenih podatkov med različnimi IS organizacijskih enot bolnišnice (npr., kardiologija, radiologija, kirurgija, laboratoriji, specialistične ordinacije itd.), ne glede na delujoč operacijski sistem. Jedro RIS je komunikacijsko-informacijski sistem PACS (ang.  Picture Archiving and Communication System - Arhiviranje radioloških slik in komunikacijski sistem) preko katerega so povezane slikovne naprave, delovne postaje, strežniki in digitalni arhiv; je v bistvu kombinacija strojne in programske opreme. Zagotavlja varno in ekonomično shranjevanje ter enostaven dostop do slik iz različnih naprav. PACS je sestavljen iz štirih glavnih komponent:

  • slikovne naprave, kot je npr. CT, MRI itd.,
  • varnega omrežja za prenos podatkov,
  • delovne postaje za pregledovanje slik in
  • arhivskega sistema za shranjevanje in pridobivanje slik ter izvidov (slika 56).

Da vsi funkcijski procesi v RIS oz. PASC sistemu ustrezno potekajo, skrbi standard DICOM (ang. Digital Imaging and Communications in Medicine), standard katerega namen je zagotavljanje interoperabilnosti med napravami in sistemi, ki se uporabljajo za izdelavo, shranjevanje, prikaz, pošiljanje, prevzemanje, poizvedovanje in tiskanje slikovnega medicinskega gradiva ter za upravljanje s tem povezanimi procesi. Vsebuje opis formata zapisa datotek in opis komunikacijskega protokola za prenos podatkov po omrežju.


Pojem interoperabilnost lahko definiramo kot sposobnost sistema ali naprave, da si izmenjuje podatke z drugimi sistemom ali napravo, ne da bi uporabnik pri vzpostavitvi take komunikacije moral ukvarjati z zapletenimi tehničnimi podrobnostmi.
Kot smo že povedali, je DICOM priznan standard na področju mnogih medicinskih dejavnosti, ki uporabljajo slikovno diagnostiko, kot npr. na kardiologiji, kirurgiji, endoskopiji, ortopediji, pediatriji, radiologiji, radiološki terapiji itd. Korenine standarda segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je pri zajemanju in obdelavi radioloških slik začela uporabljati računalniška tehnologija. Prvotno so proizvajalci tovrstnih naprav in sistemov uporabljali lastne ali pa različne standarde za prenos in hrambo slikovnega gradiva v digitalni obliki. Sredi osemdesetih let sta Ameriška fakulteta za radiologijo (ang. American College of Radiology - ACR) in Nacionalno združenje proizvajalcev električnih naprav (ang. Nationaln Electrical Manufactures Assiciation - NEMA) ustanovili mešano komisijo, kateri so se pridružili praktično vsi večji proizvajalci medicinske opreme, pa tudi mnogi strokovnjaki s področja radiologije in drugih disciplin. Komisija je razvila standardizirano metodo za prenašanje slikovnega gradiva in povezanih informacij, prve širše uporabne rezultate pa je leta 1993 prinesla tretja verzija standardov. Glavni dosežek standarda je vsekakor ta, da je poenotil proizvajalce sistemov in medicinske strokovnjake glede pomena interoperabilnosti in da so se proizvajalci odločili, da opustijo lastne in podprejo enotni standard.

DICOM datoteka je sestavljena iz dveh delov (slika 57): glave datoteke formata DICOM in slikovne informacije. V glavi so zapisani podatki o pacientu, kje je bila slika narejena, datum, ura, vrsta naprave, identifikacijska številka itd.

Poleg razvoja standarda za izmenjavo slikovnih podatkov (DICOM), je potreben še funkcionalni sistem za sprejem, transport in skladiščenje medicinskih slik, to pa je PACS. Kako poteka delo s tem sistemom v bolnišnici? Napotnica je vpisana v BIS, ki posreduje podatke naprej v  RIS, ta pa pacienta takoj vnese na delovno listo naprave, za katero je bila napisana napotnica (npr. RTG, CT, MRI, UZ itd.). Ko je slikanje končano, radiolog takoj preveri ustreznost slik, jih po potrebi posvetli, doda ali odvzame kontrast, jih poveča in jo pošlje v PACS sistem. Takoj ko so v PACS sistemu, so na voljo vsem uporabnikom tega sistema. Na delovni postaji s prikazom na dveh ali več monitorjih lahko radiologi oz. zdravniki specialisti posameznih področij pogledajo prispele slike, jih obdelajo in podajo svoje mnenje pisno ali preko diktafona. Če je izvid diktiran, se ta pojavi na delovni listi administratorja, ki na delovni postaji izvid pretipka na pripravljen formular. Izvid se shrani zraven slik v PACS/RIS sistem. Oboje si lahko ogledajo vsi bolnikovi zdravniki z certificiranim dostopom, v primeru kontrolnega pregleda pa si lahko lečeči zdravnik prikaže stare slike, jih pregleda in primerja.

Primeri programskih rešitev RIS, ki so v uporabi v slovenskem zdravstvenem okolju:

  • ISSA Enterprise PACS podjetja LANCom d.o.o.,
  • IMPAX Radiology Suite podjetja Interexport in
  • RISEye podjetja SRC Infonet d.o.o.

       Skoraj popolna digitalizacija in uporaba RIS sta omogočila razvoj teleradiologije (slika 58) kot naslednjega koraka v razvoju uporabe sodobnih diagnostičnih digitalnih naprav in načinov dela.  Predstavlja prenos radioloških slik in z njimi povezanih podatkov o bolniku iz mesta, kjer je bila preiskava narejena, na kraj, ki je geografsko oddaljen od mesta opravljanja preiskave (intranet, ekstranet). Pri tem lahko gre za prenos slik za primarno interpretacijo slik in za pisanje izvidov ali pa za pošiljanje slik že interpretiranih preiskav za potrebe drugega mnenja, za raziskovalne ter izobraževalne  namene in podobno. Evropsko združenje radiologov (ESR) je pred časom izdalo mnenje o vzpostavitvi teleradiološke mreže predvsem za namene zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, še posebej na področjih, kjer je zaradi pomanjkanja radiologov in radioloških naprav le-to oteženo oz. nemogoče. O tem govori tudi projekt »Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic« v sklopu slovenskega projekta eZdravje.  Zaradi skoraj popolne digitalizacije radioloških sistemov in zmogljivega internetnega omrežja tehničnih omejitev za vzpostavitev teleradioloških mrež tudi pri nas praktično ni več. Vse večja naklonjenost teleradiologiji je posvečena predvsem zaradi vse množičnejših zahtev po zagotavljanju kvalitetnejše zdravstvene oskrbe prebivalstva, saj omogoča subspecialistično obravnavo tudi na geografsko bolj oddaljenih območjih. Hkrati teleradiologija omogoča bolj fleksibilne delovne procese, pravočasno dostopnost do radioloških slik, posvetovanje in interpretacijo slik v realnem času, radiološko konzultacijo v bolnišnicah brez lastne radiološke podpore, pospešitev interpretacije v nujnih primerih, omogoča distribucijo izvidov in slik naročnikom in izvajalcem, izboljša pa tudi možnosti usposabljanja in izobraževanja na tem področju (slika 59).

Mnoge raziskave kažejo, da je uporaba mobilnih naprav, še posebej pametnih telefonov (slika 58), v urgentni radiologiji dovolj zanesljiva in varna že danes, zato se ta pristop vse pogosteje uporablja na različnih področjih, še posebej pa v urgentni radiologiji, kjer je bistvenega pomena hitrost pridobivanja informacij o bolniku. Na ta način lahko specialist radiolog, ne glede na svojo lokacijo, hitro dostopa do slikovnih preiskav in kliničnemu zdravniku neposredno poda informacijo o bolniku (slika 59). Takšna praksa izboljša način stalne pripravljenosti specialistov in izredno skrajšuje čas, potreben za obravnavo bolnika ter hkrati s tem izboljšala njegovo varnost in preživetje.

Laboratorijski informacijski sistem

    Zahvaljujoč sodobnim tehnologijam, še posebej IKT, se laboratorijska diagnostika izjemno hitro razvija. Ni področja v medicini, kjer se nebi uporabljali diagnostični laboratorijski postopki. Prav kvaliteta in varnost teh postopkov ter izvidi v čim krajšem času so bistvenega pomena za zdravstveno varstvo.  Eno izmed področij, ki se že od svojega nastanka trudi, da bi zdravniki dobili natančne rezultate v čim krajšem možnem času, so gotovo laboratoriji klinične kemije. Predvsem zadnja tri desetletja se pospešeno dela na vprašanjih kako olajšati in kvalitetno izboljšati nekatera dela zaposlenim v laboratorijih bolnic, zdravstvenih domov, klinik itd. Eden od teh rezultatov so gotovo Laboratorijski informacijski sistemi (LIS), ki so kreirani tako, da s sodobno informacijsko komunikacijskimi tehnologijami podpirajo in izvajajo skoraj vse procese v laboratorijih. V bolnišnicah se srečamo z različnimi laboratoriji, kot npr. biokemijskimi, hematološkimi, mikrobiološkimi, histopatološkimi, laboratoriji za genetske raziskave itd. Laboratorije najdemo tudi v primarnem zdravstvu, in to v okviru zdravstvenih domov ali pa posameznih ambulant, ki so te usluge lahko pridobile prav zaradi vse večje digitalizacije laboratorijskih naprav in postopkov dela. Seveda obstajajo tudi laboratoriji, ki delujejo v okvirjih določenih zavodov in inštitutov, kot npr. toksikološki laboratorij, sanitarni laboratorij itd.  Značilnost vseh naštetih vrst laboratorijev je, da z obdelavo določenih vzorcev podajo podatke o njihovih karakteristikah. V odvisnosti od vrste vzorca in njegove analize se pridobi niz podatkov in informacij. Že v srednje velikem zdravstvenem laboratoriju se lahko obdela tudi več kot 1000 vzorcev na dan, ki zahtevajo tudi več kot 10.000 analiz in tudi vsaj toliko podatkov. Tolikšno število podatkov je zelo težko obdelati brez dobrega LIS, saj se z njegovo pomočjo izredno skrajšajo časovni termini, pa tudi napake, ki bi lahko bile usodne za uporabnike, še posebej z uporabo sodobnih digitalnih laboratorijskih aparatur in naprav, ki lahko rezultate prenašajo kar direktno v LIS oz. določen ZIS (npr. BIS, IS osnovnega zdravstva itd.).

Osnovne naloge LIS so [17]:

  • Sprejemanje naročil za laboratorijske preiskave iz nadrejenega ZIS (npr. BIS - BIRPIS, WebDoctor, ProMedica...) z ustvarjanjem protokola obdelave vzorcev in kreiranja podatkov ter ustvarjanje delovnih dokumentov.
  • Delo z različnimi vrstami analizatorjev, upravljanje in kontrola pravilnega postopka dela aparatur, vnos vhodnih podatkov v analizator ter pridobitev zahtevanih podatkov iz narejene analize.
  • Logično in fizično preverjanje rezultatov preiskave (izvida) sprejemljivih za posamezna klinična področja dela.
  • Arhiviranje in prenos preverjenih rezultatov preiskave (izvida) tistim, ki so jih zahtevali in v določen ZIS, tako da so le-ti dostopni vsem tistim, ki so jim potrebni v procesih reševanja določenih zdravstvenih problemov.
Vse te naštete funkcionalne naloge LIS po podrte z integriranim interaktivnim sistemom podpore strojne in programske opreme, v zadnjem času pa tudi sodobnih ekspertnih sistemov, ki omogočajo popolno avtomatizacijo laboratorijskih preiskav. V kombinaciji z natančnostjo in hitrostjo avtomatiziranih procesov teh informacijskih sistemov ter »pameti« ekspertnih sistemov, se tudi hitreje pridobijo pravilne diagnoze in strategije zdravljenja.
Seveda ob nizu strokovnih podatkov in informacij LIS omogoča tudi niz administrativnih podatkov, od vodenja evidence o porabljenem materialu, številu opravljenih analiz, vodenja poslovanja laboratorija in statističnih podatkov zaradi upravljavskih ali pa znanstveno raziskovalnih aktivnosti.
V našem zdravstvenem sistemu se uporablja kar precejšnje število LIS različnih ponudnikov, med njimi pa posebno mesto zaradi frekventnosti uporabe predstavlja LIS pod imenom L@b-IS (slika 60) podjetja FIN-Pro d.o.o.  Kot omenjajo avtorji, je namenjen avtomatizaciji, vodenju, nadzoru ter učinkovitejšemu obvladovanju velike količine podatkov v medicinskih laboratorijih, omogoča pa tudi visoko sledljivost podatkov v laboratorijih. Kot večina ZIS je sestavljen modularno, kar pomeni, da vsak modul predstavlja neodvisen sklop funkcionalnosti, obenem pa se moduli med seboj povezujejo in dopolnjujejo (slika 61). 

Za nekoliko boljši vpogled v delovanje LIS, si oglejmo posamezne module LIS L@b-IS (slika 59):

  • Modul L@bIS Lab - predstavlja jedro oz. centralni modul LIS in pokriva vse delovne procese, ki se izvajajo v laboratoriju; razdeljen je na tri delovna področja, in sicer administracija, tehnik (delovna mesta) in vodja (končna avtorizacija).
  • Modul L@bIS Ana - skrbi za avtomatsko pošiljanje naročil, vzorcev in preiskav na analizatorje ter za sprejemanje rezultatov analiz v centralni modul L@bIS Lab. Njegova pomembna funkcionalnost je tudi delo s črtnimi kodami in različnimi vrstami komunikacije z analizatorji.
  • Modul L@bIS Oda - omogoča komunikacijo med oddaljenimi L@b-IS sistemi oz. ZIS-i na različnih lokacijah oz. povezljivost med sistemi v različnih enotah BIS ali z drugimi zdravstvenimi ustanovami.
  • Modul L@bIS Stat - skrbi za statistično obdelavo podatkov, deluje pa na osnovi izbranih časovnih intervalov, zajeti podatki pa se lahko obdelujejo na različne načine, ki se jih lahko tudi poljubno dodaja.
  • Modul L@bIS Evi - skrbi za spremljanje porabe, naročanje in opremljanje laboratorijskega potrošnega materiala, predvsem porabe reagentov na analizatorjih.
  • Modul L@bIS Kon - je modul kakovosti, ki omogoča interno kontrolo kakovosti izvajanja postopkov dela analizatorjev.
Ikona poučevalne enote Album slik
ZIS_43.jpg<>Slika 52. Informacijski sistemi primarnega zdravstva ZIS_47.jpg<>Slika 53. IRIS – zdravstveni informacijski sistem primarnega zdravstva ZIS_44.jpg<>Slika 54. Razmerje med bolnišničnim in kliničnim informacijskim sistemom Klinicni proces.jpg<>Slika 55. Klinični informacijski sistem Think!Med – klinični procesi ZIS_49.jpg<>Slika 56. Funkcionalna shema delovanja RIS
ZIS_48.jpg<>Slika 57. ZIS_50.jpg<>Slika 58. Teleradiologija ZIS6.jpg<>Slika 59. Model delovanja teleradiologije ZIS_45.jpg<>Slika 60. Laboratorijski informacijski sistem L@b-IS ZIS_46.jpg<>Slika 61. Prikaz modularne zgradbe laboratorijskega informacijskega sistema L@b-IS









Ikona poučevalne enote Za boljše razumevanje in širitev znanja:

Ikona poučevalne enote Pojmi, ki si jih velja zapomniti:
  • eZIS, eZdravje, zNET, EZZ,
  • interoperabilna hrbtenica (IH),
  • specializirani zdravstveni IS,
  • ZIS primarnega zdravstva,
  • IRIS,
  • ISOZ21,
  • ProMedica,
  • PRO.3 - Domovi starejših,
  • klinični informacijski sistem (KIS),
  • Think!Med, WebDoctor,
  • radiološki informacijski sistem (RIS),
  • HL7,
  • PACS,
  • DICOM,
  • ISSA Enterprise PACS,
  • IMPAX Radiology Suite,
  • RISEye,
  • teleradiologija,
  • laboratorijski informacijski sistem (LIS),
  • L@b-IS.

 


RAZMISLI - ODGOVORI - OPRAVI
  1. Naštejte nekaj nadrejenih in podrejenih ZIS za primer BIS.
  2. Kaj so in zakaj so pomembni specializirani ZIS?
  3. Kaj spada v primarno zdravstvo?
  4. Naštejte in kratko opišite zahteve za kvaliteten ZIS primarnega zdravstva.
  5. Naštejte in kratko opišite nekaj konkretnih primerov informacijskih sistemov slovenskega primarnega zdravstva.
  6. Opišite primer hipotetičnega obiska pacienta v ambulanti splošne medicine in postopkov uporabe ter odzivnosti ZIS (npr. IRIS ali ISOZ21 itd.).
  7. Definirajte klinični informacijski sistem (KIS) in podajte bistvene razlike med BIS in KIS.
  8. Zakaj je potrebna integracija KIS z BIS  vseh fazah administrativnega dela s podatki pacienta?
  9. Katere podatke KIS posreduje v BIS?
  10. Kateri od spodaj naštetih ZIS predstavlja KIS in kateri BIS?
    • Think!Med,
    • ISOZ21,
    • eZIS,
    • IRIS,
    • WebDoctor,
    • ProMedica,
    • PRO.3 - Domovi starejših.
  11. Katere funkcionalne aktivnosti izvede KIS na primeru kirurgije?
  12. Katere funkcionalne aktivnosti izvede KIS na primeru radioterapije?
  13. Definirajte radiološki informacijski sistem (RIS) in podajte bistvene razlike med RIS in KIS.
  14. Kaj je in zakaj je v klopu delovanja RIS pomemben standard HL7?
  15. Kaj je in zakaj je v klopu delovanja RIS pomemben sistem PACS?
  16. Kaj je in zakaj je v klopu delovanja RIS pomemben standard DICOM?
  17. Opišite pomembnejše postopke delovanja RIS.
  18. Kakšna je razlika v vpisovanju podatkov na radiološko sliko (npr. RTG) v starem in novejšem (DICOM) sistemu.
  19. Naštejte nekaj programskih rešitev RIS, ki so v uporabi v slovenskem zdravstvenem okolju.
  20. Kaj je teleradiologija in kaj so njene prednosti?
  21. Katere so zahteve projekta »Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic« v sklopu slovenskega projekta eZdravje?
  22. Opišite pomembnejše funkcionalne postopke v delovanju teleradiologije.
  23. Je mogoča uporaba mobilnih naprav, še posebej pametnih telefonov v teleradiologiji? Kdaj in zakaj?
  24. Definirajte laboratorijski informacijski sistem (LIS) in podajte bistvene razlike med BIS, KIS in LIS.
  25. Naštejte in kratko opišite osnovne naloge LIS.
  26. Zakaj je pomembna uporaba ekspertnih sistemov v LIS?
  27. Naštejte kak primer programske rešitve LIS, ki je v uporabi v slovenskem zdravstvenem okolju!
« Predhodni | Naprej »