4.1 Uvod
Dejstvo je, da naša družba postaja čedalje bolj sedeča; večino časa presedimo bodisi v službi, šoli, avtu, doma pred televizorjem in računalnikom. Prav računalnik in IKT nasploh, vse pogosteje uporabljamo v službi in nato doma, prav tako pa je ta tehnologija postala tudi pomemben učni pripomoček za vse šolajoče, od osnovnošolcev do študentov. Služba tudi za velik del zdravstvenih delavcev v zadnjem času pomeni bolj ali manj sedeče delo za ekranom računalnika in drugih medicinskih naprav, zato se bomo v tem zadnjem poglavju posvetili vse pomembnejši, a še vedno premalo upoštevani problematiki ergonomije računalniškega delovnega mesta, saj je lahko dolgotrajno delo za računalnikom in drugo IKT za telo zelo obremenjujoče, naporno in tudi nezdravo. Posledice se kažejo v pojavljanju bolečin in v napetostih mišic, kar povzroča nelagodje in potrebo po spreminjanju položaja sedenja, pozneje pa tudi v raznih oblikah poškodb, najpogosteje v območju dlani, zapestij, lakti, vratu, ramenih in hrbtenici nasploh. Poškodbe so posledica dlje časa trajajočega nabiranja drobnih in na oko nevidnih sprememb v obremenjenih tkivih in organih. Po navadi se tega zavedamo šele takrat, ko začne naše telo nepravilno delovati in nas opozarjati v obliki lažjih, pozneje pa tudi občutnejših bolečin. Glavne zdravstvene težave, ki so posledica dalj časa trajajočega dela ob računalniku so gotovo kostno-mišična obolenja, stres in utrujenost oči.
Minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za delo z računalniško - zaslonsko opremo so določene na ravni Evrope in kot take, so vključene v predpise vseh držav članic. Iz teh predpisov je jasno vidno, da so delodajalci dolžni analizirati delovna mesta, obveščati delavce, jim zagotoviti usposabljanje, načrtovati vsakodnevno delo in predvsem varovati delavce pred negativnimi pogoji dela. Delovno mesto, okolje in sredstva ter prostori morajo sloneti na modernih načelih ergonomije. Ergonomsko reševanje je proces vgraditve njenih osnovnih principov v delovna mesta, ki jih moramo prilagoditi človekovim psihofizičnim funkcijam. Oglejmo si to področje nekoliko podrobneje, saj je tudi za zdravstvene delavce pomembno ne le iz osebno varstvenega stališča, temveč tudi preventivnega in edukativnega.