Do sedaj je bila pozornost opisa usmerjena predvsem v sestavo in delovanje računalnika, torej v njegovo strojno opremo (ang. hardware). Za uspešno uporabo računalniške - informacijske strojne opreme na različnih področjih življenja in dela pa je potreben še en pomemben element opreme, to je programska oprema (ang. software).

    Programsko opremo v osnovi sestavljajo  podatki in programi. Kot smo že povedali, je podatek številsko ali opisno izraženo sporočilo, ki omogoča opredeliti oz. spoznati določen pojav ali o njem sklepati. Podatek torej o določenem objektu ali subjektu nekaj pove ali se nanj nanaša, kot npr. podatek o številu bolnikov na oddelku, podatek o dnevu rojstva (rojstni podatek), podatek o najljubših knjigah,  podatek o sestavi zraka, podatek o temperaturi bolnika itd. Če npr. želimo predstojniku povedati, koliko bolnikov je trenutno na oddelku, moramo imeti podatek o tem, koliko bolnikov je trenutno vpisanih na vaš oddelek. Podatke lahko prikažemo na različne načine: lahko jih s števili zapišemo v besedilo, lahko sestavimo preglednico ali pa podatke prikažemo v diagramu.

Program predstavlja nabor ukazov in navodil napisanih v določenem programskem jeziku, s katerimi računalnik rešuje določene naloge. Programe, ki jih računalnik potrebuje pri svojem delu, imenujemo programska oprema. Programska oprema je torej zbirka programov, ki omogočajo računalniku, da opravlja različne funkcije oz. naloge. V osnovi programsko opremo delimo v dve večji skupini (slika 100):

 Že na tem mestu kaže poudariti, da so računalniški programi oziroma programska oprema avtorska dela, ki jih varuje zakonodaja (slika 101). Avtorske pravice so izključne (monopolne)  narave in omejujejo uporabo in širjenje avtorskega dela brez soglasja avtorja. V Sloveniji je varstvo avtorskih pravic zagotovljeno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Trajanje avtorskih pravic je časovno omejeno. V primeru fizičnih oseb trajajo še 70 let po smrti avtorja dela, oz. 70 let od nastanka v primeru neznanega avtorja (npr. psevdonim) ali pravnih oseb.

Ob namestitvi programa potrdimo oz. podpišemo licenčno pogodbo, s katero potrjujemo, da sprejemamo pogoje njegove uporabe. V licenčni pogodbi so natančno opredeljene pravice uporabnika. Vsaka druga oblika uporabe, ki ni v skladu z licenčno pogodbo, pomeni kršenje avtorskih pravic in ima za posledico kazensko odgovornost. Licenca je torej javni dokument, ki določa kdo, kako in v katere namene se lahko uporablja programska oprema.

    Na tem mestu se srečamo tudi s pojmom »piratstva«. Piratstvo programske opreme (slika 101) je nepooblaščeno kopiranje ali distribucija programske opreme, zaščitene z avtorskimi pravicami, v obliki kopiranja, prenosa, izmenjave, prodaje ali namestitve ene ali več kopij na osebne ali službene računalnike. Kazni za to so:

Na področju zaščite avtorskih in licenčnih  pravic ter dolžnosti do računalniške programske opreme deluje mednarodna organizacija Business Software Alliance (BSA) (slika 102), katere članica je tudi Slovenija. Delovanje BSA je usmerjeno k zaščiti pravic intelektualne lastnine ponudnikov programske opreme, uveljavljanju zakonodaje s področja avtorskih pravic programske opreme in raziskovanju na tem področju. Spopada se torej s kršitvami avtorskih pravic s strani končnih uporabnikov na delovnem mestu, kjer je bila programska oprema nameščena brez ustrezne licence. Poleg tega BSA uporablja najnovejšo tehnologijo, da bi izsledila nezakonite prenose programske opreme in distribucijo piratske programske opreme na internetu, preko spletnih dražbenih mest.

Vrste programske opreme so vezane na različne kategorije. V osnovi ločimo naslednje:

1. Licenca dovoljuje uporabo, kopiranje, spreminjanje in redistribucijo programske opreme brez omejitev glede cene, uporabnika, namen uporabe, platformo, idr.
2. Nadaljnja distribucija takšne programske opreme mora vsebovati tudi izvorno kodo, uporabljati isto licenco in vključevati zaščito integritete avtorja.

Odprtokodni programi so torej programi, za katere ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, ki veljajo za večino lastniške programske opreme. Programska koda odprtokodnega programja je prosto dostopna vsakomur, da jo lahko ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Posebnost odprtokodne licence pa je v tem, da se tako spremenjene kode ne sme izdati pod strožjimi licenčnimi pogoji kot so tisti, pod katerimi je izdana začetna koda.

Najbolj znani odprtokodni projekti so npr. spletni brskalnik Firefox,  program za delo z elektronsko pošto  Thunderbird, spletni strežnik Apache, operacijski sistem Linux,  sistem za upravljanje spletnih vsebin Joombla, spletna enciklopedija Wikipedia, programski jezik PHP, pisarniški paket OpenOffice (slika 7), ki je odlična brezplačna alternativa  Mikrosoftovemu pisarniškemu paketu MS Office itd.