SPLETNE STRANI

   Spletna stran je v osnovi datoteka, oblikovana v programskem jeziku HTML (ang. Hyper Text Markup Language); od tod tudi končnica html ali htm (slika 1). V novejšem času se uporabljajo novejši skriptni, kot npr. PHP, ASP, JSP itd., ki pa celotno stran na koncu prevedejo v HTML. Je torej dokument z nadbesedilom (ang. Hypertext), ki ga prikaže brskalnik. Nadbesedilo je način označevanja besedila ali grafičnih elementov (slik, delov slike), ki omogočajo povezavo (skok) na drugi del besedila ali večpredstavni – multimedijski element. Povezave so lahko lokalne (v drugi del istega besedila), v drugo besedilo na istem strežniku (notranje povezave, kot primer Wikipedije) ali pa kažejo na stran na katerem drugem strežniku.

Na spletu spletno stran predstavlja domena - spletni naslov. Lahko jo uporabimo tako za osebno rabo, kot tudi za predstavitev podjetja, izdelka, storitve... Na spletni strani so lahko različne vsebine: besedilo, slike, povezave, zvočni in video posnetki, programi. Spletna stran je lahko:

• statična – pri katerih spletni strežnik poišče datoteko med svojimi viri in jo nespremenjeno posreduje spletnemu brskalniku; običajne končnice teh spletnih strani so html, htm itd.
• dinamična – pri katerih mora spletni strežnik najprej obdelati informacije in nato generirati spletno stran na osnovi poizvedbe; običajne končnice teh spletnih strani so asp, jsp, php itd.

Po vrstah lahko spletne strani delimo na:

• osebne – običajno so strani, na katerih posamezniki, skupine ali poslovni subjekti predstavljajo sebe, svoje aktivnosti, delo, izdelke itd.;
• tematske – so vir informacij povezanih z določeno temo (filozofsko, socialno, družbeno, politično, ekonomsko itd.);
• poslovna oz. komercialne spletne – so vir poslovnih informacij, ponudb, prodaje itd.;
• razvedrilne – posvečene zabavi, oglaševanju pa tudi prikritemu ali odkritemu izobraževanju itd.

Več spletnih strani oblikuje spletišče (spletno mesto), ki predstavlja je več spletnih strani in drugih vsebin, povezanih v celoto preko domene oz. enotnega URL-ja. Spletišče je nameščeno na enem ali več spletnih strežnikov in dostopno preko interneta s protokolom HTTP.

 

Več spletišč ali celoti javno dostopnih spletišč rečemo splet oz. svetovni splet.

 

Omenimo še en pogost pojem v internetnem izrazoslovju, to je spletni portal ali spletne dveri; to je spletišče, urejeno kot izhodišče za iskanje informacij. Predstavlja vstopno točko na spletu do informacij določenega področja zanimanja. Nudi vsaj štiri osnovne storitve: iskalnik, e-pošto, povezave do sorodnih spletnih strani ter posamezniku prilagojeno vsebino, lahko pa vsebuje tudi klepetalnico, sezname članov, možnost brezplačnega snemanja vsebin ipd. Primeri portalov: AOL, MSN, Yahoo, SIO – izobraževalni portal, medicinski in zdravstveni portali (http://zdravlje.eu/) itd. V grobem lahko spletne portale razdelimo v tri kategorije:

• spletni imeniki – portalno oblikovani iskalniki informacij v spletu in predstavljajo vstopno točko za uporabnike, ki želijo najti splošne podatke preko definirane imeniške strukture;
• običajni spletni portali – spletne strani, prilagojene za posameznega uporabnika. Pri teh portalih poznamo tako imenovane horizontalne portale, pri katerih si lahko uporabnik poljubno prilagodi dostop in prikaz podatkov glede na svoje potrebe, in vertikalne ali industrijske portali, ki so orientirani na specifično skupino uporabnikov glede na njihovo dejavnost;
• podjetniški ali poslovni portali – združujejo informacije znotraj intraneta organizacije in izbrane povezave na podatke zunanjih spletnih strani. Na ta način predstavljajo vstopno točko za vse zaposlene v organizaciji, pa tudi za druge uporabnike, ki jih zanimajo podatki o tej organizaciji.

 

USTVARJANJE - OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI

Pri ustvarjanju spletne strani je potrebno najprej definirati namen spletne strani, določiti ciljno publiko (potencialne obiskovalce), izdelati vsebino in nato vse to grafično in programsko sestaviti, da nastane skupek strani, ki so funkcionalno povezane med seboj ter se nahajajo na istem spletnem mestu, pod isto domeno.

Pri oblikovanju spletne strani ni pomemben le izgled, ampak tudi zgradba – struktura oz. položaj podatkov, ki se nahajajo na spletni strani. Slabo strukturirana spletna stran s kaotičnimi povezavami odvrača obiskovalce. Pri izdelavi strukture spletnih strani v osnovi ločimo štiri pomembnejše, in sicer (slika 2):

• Linearna struktura – je najpogostejša v uporabi spletnih predstavitev. Osnova je prva stran s povezavami na posamezne podstrani (slika 2), ki lahko imajo več strani, z vsake pa se lahko premaknemo na prejšnjo in naslednjo stran (premikanje s preprosto navigacijo, npr. naprej, nazaj, kazalo (npr. e-knjige, slikovni album itd.). 
• Mrežna struktura – se uporablja za prikaz obsežnih tekstovnih dokumentov, slik, načrtov, zemljevidov itd. Je kompleksna, a omogoča najsvobodnejše gibanje po spletnih straneh; vsaka stran vsebuje enakovredno informacijo in je poglavje zase (slika 2). Podobna je leksikonski strukturi, kjer posamezne ključne besede vodijo na druga gesla in njih razlage.
• Hierarhična struktura – temelji na hierarhiji, kjer so glavne strani nadrejene podstranem (slika 2). Prva stran je uvodna stran z osnovnimi informacijami in iz nje je moč razbrati namen spletne predstavitve. Z te uvodne spletne strani se povežemo na podstrani, ki podrobneje prikažejo posamezne segmente informacij. Pri tej strukturi je pomembno, da pazimo na število nivojev, saj z njihovim večanjem lahko spletna predstavitev hitro postane nepregledna.
• Krožna struktura – začetna stran je del krožne zgradbe – na koncu se vrnemo na začetno stran (slika 2). Uporablja se redkeje, npr. pri opisu proizvodov, storitev in to seveda takrat, ko zbirka ni preobsežna.

V osnovi obstajajo štirje načini izdelave spletnih strani, in sicer:

1. uporaba programskega jezika HTML in programiranje spletne strani z uporabo tekstovnega urejevalnika; celotno HTML kodo torej pišemo sami. Tak pristop je dokaj hiter, pregleden, a zahteva od avtorja poznavanje ene izmed verzij HTML jezika. HTML je označevalni jezik (angl. Markup Language); s posebnimi elementi se označi besedilo, ki pove brskalniki, kako naj strukturo dokumenta prikaže. Obstaja način, kako označiti naslove, odstavke, sezname tabele in še druge elemente. HTML je hipertekstovni jezik (angl. Hypertext Language); hiperttekst upoorablja način na sklicevanje drugih spletnih dokumentov, ki so med seboj povezani.
2. Uporaba HTML urejevalnika oz. programa za izdelovanje spletnih strani, kot npr. MS FrontPage, Dreamweaver, Kompozer, HomeSite, Microsoft Office SharePoint Designer itd.  Občutek oblikovanja spletnih strani s takimi programi bi se lahko primerjal z ustvarjanjem dokumentov v programu Microsoft Word. Načeloma je možno spletno stran izdelati tudi v navadnem Wordu, vendar je s priročnimi programi lažje, saj imajo nabor različnih ukazov, ki nam olajšajo in pohitrijo delo. Običajno je postopek dela s takimi programi Postopek ustvarjanja je dokaj preprost, slabost pa je ta, da pri obsežnejših projektih izdelave spletnih strani, lahko izgubimo določen pregled nad tem kaj delamo in postajamo nekako odvisni od programa.
3. Uporaba spletnih šablon (ang. Template) - šablona je vnaprej izdelana oblika spletne strani, ki jo je možno uporabiti in jo oblikovati po svojem okusu. Uporaba spletnih šablon je učinkovita, saj je z njihovo uporaba oblika spletne strani narejena hitro ali brez. Prav tako obstajajo brezplačne spletne aplikacije kot npr. Webs.com, Weebly.com, Yolasite.com itd., kjer si lahko na njihovi poddomeni izdelamo spletno stran, lahko pa jo tudi prestavimo na svojo domeno. Prednosti take izdelave so, da je izdelovanje spletnih strani z njihovo pomočjo dokaj enostavno.
4. Uporaba CMS programov (ang. Content Management System) -  je vmesnik za samostojno urejanje vsebine. Običajno so plačljivi in od izdajatelja CMS programa je odvisno, kako poteka izdelava spletne strani. Kvaliteten CMS za izdelavo spletne strani zagotavlja dober uporabniško vmesnik, ki ga enostavno uporabljamo, dodajamo, brišemo in urejamo glavne komponente spletne strani itd. Običajno omogoča samostojno administracijo in obnovo oz. prenavljanje.

Pri izdelavi spletne strani moramo biti pozorni na več elementov, ki vplivajo na končno izdelano spletno stran. Pomembnejši elementi, ki bistveno pripomorejo k izdelavi dobre spletne strani so (slika 3):

• Oblikovna podoba - najboljša oblikovna podoba je tista, ki je preprosta in ne vsebuje nepotrebnih odvečnih elementov. Ob obisku spletne strani zaznamo najprej obliko in šele nato vsebino, zato je zelo pomembna izbira in kombinacija barv, pisave in postavitev grafičnih elementov.
• Vsebina - mora biti ažurna, slovnično pravilna, razumljiva, jedrnata, pregledna, verodostojna in uporabna. Zelo velik poudarek je potrebno nameniti tudi temu, kako je vsebina napisana in kje na spletni strani je podana.
• Tehnologija -  ker se mora spletna stran hitro naložiti, morajo biti vsi elementi optimizirani in objavljeni v ustreznem formatu, spletna stran pa mora biti nameščena na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletno stran moramo pred njeno objavo testirati v različnih ločljivostih, pri različnih hitrostih povezav, z različnimi brskalniki ter na različnih operacijskih sistemih in napravah. Združljiva mora biti z najpogosteje uporabljenimi brskalniki (Internet Explorer, Mozilla, Safari, Opera, Chrome … ) ter funkcionalna v različnih ločljivostih ekrana.
• Interaktivnost - dobro narejene strani izkoriščajo možnost, ki jo internet kot medij omogoča: dvosmerno komunikacijo med spletno stranjo in njenim obiskovalcem (socialna omrežja, forumi, klepetalnice, nagradne igre, vpisovanje informacij, izpolnjevanje obrazcev itd.).  
• Navigacija - namenjena mora biti hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Spletna stran mora vsebovati enostavno, razvidno in konsistentno navigacijo, ki bo omogočala udobno in hitro sprehajanje po vsebini spletnih strani. Spletne strani morajo biti načrtovane in opremljene tako, da uporabnik v vsakem trenutku ve, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji).
• Uporabnost - je lastnost spletnih strani, ki omogoča, da z zadovoljstvom uporabljamo spletno stran in da na njej najdemo iskane informacije. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujemo, da najdemo iskane informacije, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine, učinkovite uporabe, zagotavljanja podpore itd.
  
• Marketinški vidik -  z ustreznimi posegi v HTML dokument lahko vplivamo na to, ali naj iskalnik pri svojem obisku strani le-to sploh shrani v svojo podatkovno bazo, kako dolgo naj jo hrani, kakšen opis naj ima stran v primeru izpisa med rezultati iskanja ipd.

Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni strani, in njihova aktivnost na straneh so lahko realni pokazatelji tega, kako priljubljena in obiskana je določena spletna stran. Da bo ogled spletnih strani čim boljši, moramo poskrbeti za optimizacijo spletnih strani (slika 4). To je torej proces, s katerim hočemo spletni strani zagotoviti, višje mesto pri rezultatih iskanja po ključnih besedah. To lahko naredimo brezplačno med drugim tako, da svoje spletne strani vpišemo v spletne imenike ali pa kar v same iskalnike. Izmenjamo lahko tudi povezave s stranmi, ki imajo podobno vsebino naši, sodelujemo na forumih, pišemo članke, bloge v kateri omenjamo spletno stran itd. Seveda je možno tudi zakupiti prostor na določeni spletni strani in si zunanjo povezavo naredimo umetno. V uporabi so tudi t.i. optimizerji iskalnikov (ang. “search engine optimizers" - SEO). Izraz so prevzeli svetovalci, ki po naročilu strank opravljajo optimizacijo spletnih strani, ter zaposleni, ki to opravljajo v podjetjih. Za učinkovito optimizacijo je pogosto potrebno popraviti HTML kodo in vsebino strani, zato so metode optimizacije velikokrat že vključene v razvoj spletišča in njegov dizajn s CMS programi.

Za pomembnejša podjetja in ustanove velja nepisano pravilo: če njihove spletne strani ni med prvimi desetimi zadetki na iskalniku Google (slika 3), je to skoraj tako, kot da njihova spletna stran ne obstaja, saj bo promet preko spleta dokaj slab. Glede na to ni čudno, da je povpraševanje slovenskih podjetij in ustanov po optimizaciji spletnih strani iz leta v leto večje in da se s tem področjem ukvarja vedno več podjetij.

 

JEZIK HTML 

HTML (ang. Hyper Text Markup Language) je označevalni jezik (angl. Markup Language) za izdelavo spletnih strani; je opisni jezik,  saj uporablja značke za opis spletnih strani. Značka je beseda v kotnih oklepajih, kot npr. <html>. Značke večinoma nastopajo v parih, kot npr. <b> in </b>. Prva značka označuje začetek veljave značke, druga značka pa konec veljave. S temi elementi se označi besedilo, ki pove brskalniku, kako naj strukturo dokumenta prikaže.

HTML je hipertekstovni jezik (angl. Hypertext Language); hiperttekst uporablja način na sklicevanje drugih spletnih dokumentov, ki so med seboj povezani. Ko se v spletnem dokumentu klikne povezavo, se v resnici kliče hiperpovezavo.

HTML torej ponuja:

• elektronsko objavo dokumentov z besedili, tabelami, fotografijami...
• preusmeritev in napotitev na druge informacije s pomočjo hiperpovezav,
• uporabo obrazcev, ki omogočajo iskanje po spletu, naročanje izdelkov...
• dodajajanje video izrezkov, zvoka in drugih aplikacij v dokumente.

Za pisanje html dokumentov zadostuje že preprost urejevalnik besedila kot je beležnica. Na voljo pa so nam tudi zmogljivejši HTML urejevalniki, npr. Notepad++, HTML kit, NVU in mnogo drugih.

Za programiranje s HTML ni potrebno zahtevno programersko znanje kot npr. za programske jezike C++, Java, Pyton in druge, saj tudi težko govorimo o spletnem programiranju.  HTML (pa tudi večina drugih spletno orientiranih jezikov) izhaja iz oblikovanja spletnih strani (ang. web design) in je bolj vrlina in veščina oblikovalcev spletnih strani in ne programerjev in programerskih znanj. Seveda gre za jezik, vendar označevalni (ang. markup) in ne programski jezik. Označevalni jezik ima svoj specifičen namen, in ta je sam po sebi precej omejen in v bistvu ne ponuja skoraj nobene alternativne rešitve problema in abstrakcije kode.

Če pogledamo razvoj jezika HTML vidimo, da se je vse začelo leta 1991 na CERN-u v Švici ko ga je razvil Tim Berners-Lee; kot vemo je izdelal spletni strežnik, urejevalnik  dokumentov HTML in spletni brskalnik. Za prenos podatkov med spletnim strežnikom in brskalnikom je uporabil protokol HTTP (Hypertext Transfer Protocol). Specifikacije jezika HTML, protokola HTTP, programsko kodo za spletni strežnik, spletni brskalnik in urejevalnik dokumentov HTML je objavil na Internetu in omogočil vsem, ki so to želeli, da so programsko opremo uporabljali in naprej razvijali.

Po skromnem začetnem obdobju (1990-93) je prišlo nato do eksplozivne rasti svetovnega spleta. Leta 1994 je bil razvit HTML 2.0 pod iniciativo Internet Engineering Task Force (IETF) leta 1995 HTML 3.0, ki je precej razširil jezik HTML v primerjavi s prejšnjimi različicami. Z ustanovitvijo World Wide Web Consortium (W3C) je delovna skupina za HTML uspela najti skupen jezik med raznimi razvijalci in je v letu 1996 pričela s standardizacijo HTML. Rezultat je bil leta 1997 HTML 3.2. HTML, ki ji bil standardiziran leta 1999, nosi oznako 4.01. Naslednja različica jezika HTML ima ime XHTML1, ki pomeni most med HTML in XML. Zatem so več kot 10 let pripravljali novo različico XHTML 2, vendar pa so njen razvoj opustili leta 2012, kot nadomestilo pa je v maju 2012 izšel HTML 5, ki združuje specifikacije HTML in XML. Seveda se razvoj ne bo ustavil, saj je v pripravi že nova posodobitev HTML 5.1.

Spletna stran je običajno sestavljena iz več elementov različnih vrst, kot so odstavki, slike, tabele, seznami ali posebej oblikovano besedilo. Osnovni elementi so razmeroma preprosti, avtorji spletnih strani (oziroma oblikovalci) pa jih znajo tako spretno uporabiti, da se zdi, kot da je spletna stran izdelana s čisto posebnimi orodji.

Kot smo že omenili, je opis vsakega elementa v splošnem sestavljen iz treh delov: iz začetne značke, vsebine in končne značke (ang. tags). Začetna in končna značka se pričneta z znakom <, končata z znakom >, vmes pa je zapisano ime elementa. V končni znački je pred imenom še znak /. V začetni znački lahko za imenom določimo lastnosti elementa. Za vsako lastnost napišemo presledek, njeno ime, znak = in vrednost lastnosti (v narekovajih).

 

 

Kadar pri opisovanju vsebine enega elementa uporabimo drug element, pravimo da pride do gnezdenja elementov. V takem primeru moramo paziti, da zaključne značke pišemo v pravem vrstnem redu. Najprej moramo zaključiti opis notranjega elementa, šele potem zunanjega.

 

 

Vsebino spletne strani opišemo z elementom HTML. To je osnovni oz. korenski element, ki vsebuje vse ostalo. Njegova vsebina je sestavljena iz glave (ang. HEAD) in telesa (ang. BODY). V glavi opišemo dokument. Z elementom TITLE moramo določiti naslov, ki se prikaže v naslovni vrstici brskalnika in na zavihku (če brskalnik uporablja zavihke). V telesu napišemo vse, kar želimo, da brskalnik prikaže v svojem oknu. Običajno tu opišemo besedilo, slike, tabele, sezname in druge elemente, ki sestavljajo spletno stran. Ti elementi so podrobneje opisani v naslednjih poglavjih.

 

 

Če želimo pisati v eni od standardnih različic jezika HTML, moramo to posebej določiti. Uporabljeno različico jezika HTML napovemo s posebno značko na začetku datoteke (pred elementom HTML). Na primeru je prikazano, kako napovemo različici XHTML 1.1 in  HTML5. Tako bo vsak brskalnik točno vedel, kako mora obravnavati opis spletne strani. Če različice jezika ne predpišemo, bo brskalnik spletno stran še vedno poskusil prikazati, a s tem tvegamo, da bo kakšen element obravnaval drugače, kot smo pričakovali.

 

Običajno je najbolje izbrati zadnjo različico, za katero so objavljena priporočila organizacije W3C in je s strani brskalnikov solidno podprta. Trenutno je to HTML 5.

Naloga spletnih brskalnikov je branje HTML dokumentov in njihovo prikazovanje kot spletne strani. Brskalnik ne prikaže HTML značk, temveč z njimi pravilno prikaže vsebino spletne strani.

Kot primera in možnost preizkusa pisanja prvih osnovnih in enostavnejših oblikovanj spletnih strani, si oglejte sliko 5 (priprava teksta) in sliko 6 (priprava slike)! Kot vidimo, smo prikazali le osnovne lastnosti HTML jezika, za več pa si oglejte interaktivni učni vsebini (ang. Tutorial) oz. e-učni gradivi in sicer:

• slovensko različico na spletnem naslovu: http://sola-programiranja.osik.si/html/pa-zacnimo
• angleško različico pa spletnem naslovu: http://www.w3schools.com/html/default.asp

 

SPLETNA ODLIČNOST 

Število spletnih strani narašča skokovito, žal pa tudi ne njihova kakovost. Večina spletnih strani je funkcionalnih, pogosto pa se ne morejo pohvaliti z uporabnostjo in s prijetnim izgledom, ki bi imel za posledico ponovni obisk spletne strani. Kot smo že povedali, mora kvalitetna spletna stran imeti naslednje lastnosti:

• hitro nalaganje spletne strani,
• enostavno in uporabno navigacijo,
• berljivo pisavo,
• dostopnost (na vseh platformah) in kompatibilnost (z vsemi  najpogostejšimi brskalniki),
• kredibilnost podatkov,
• delujoče povezave  in
• zanimiv in kreativen izgled.

Komercialne pa tudi druge spletne strani v osnovi ocenjujemo glede na:

• kakovost (pomeni skladnost med potrebami, zahtevami in željami njenih uporabnikov in tem, kar spletna stran dejansko ponuja); kakovost spletne strani določajo torej njeni uporabniki: bolj kakovostna spletna stran ima več obiskovalcev.
• funkcionalnost (izvedba določene naloge mora biti za uporabnika čim bolj enostavna) in
• uporabnost (spletna stran je bolj uporabna, koliko bolj učinkovito in na enostaven način jo uporabnik lahko uporablja brez vnaprejšnjega formalnega treninga).

V  literaturi najdemo veliko število metod za ocenjevanje kakovosti spletnih strani, omenili pa bomo samo enega od njih, ki je pogosto v uporabi, to je, večkriterijski model CUT (ang. Contents, Usability, Technology), ki ga sestavljajo trije pomembni kriterijski sklopi (slika 7):

• Vsebina - vsebinski kriteriji;  vsebina so podatki in informacije, ki sestavljajo spletno predstavitev in storitve, ki jih uporabnik lahko na njej opravi. Informacije se lahko pojavljajo v različnih oblikah, kot so teksti, slike, video in avdioposnetki.
• Uporabnost - uporabnostni kriteriji; za oceno uporabnosti so v osnovi pomembni oblika, struktura in kakovost interakcije.
• Tehnologija - tehnološki kriteriji; ta kriterij ocenjujemo s pomočjo vprašanj tehnološke neodviskocti, uporabe tehnologij in kakovosti izvedbe.
  

Za primer ocenjevanja, vzemimo ocenitev spletnih strani bolnišnic. Ocenjevanje bi lahko izvedeno po naslednjih kriterijih:

• vsebina: posodabljanje spletnih strani (redno, neredno), slovnična in tiskarska pravilnost tekstov, ustreznost vsebine (npr. informacike za bolnike in obiskovalce bolnišnice, informacije za zaposlene, informacije o ustanovi), novice, hitre povezave (klinike in oddelki, naročanje, čakalne vrste, kontaktni podatki) itd.
• oblikovna podoba: začetna spletna stran (prikaz pomembnih kontaktnih podatkov) z logotipom, velikost pisave, poudarjenost ključnih besed, barvna usklajenost, usklajenost grafičnih elementov in slikovnih, preglednost spletne strani, prisotnost animacij oz. video predstavitev itd.;
• tehnični vidik: nalaganje spletne strani, pravilno prikazovanje vsebine, delovanje spletnih strani in povezav, kompativilnost z brskalniki, čas nalaganja spletne strani, prisotnost nedelujočih povezav itd.;
• uporabnost: enostavna in nazorna navigacija, glavni meni je stalno na zaslonu, povezave "na vrh" strani (če so obširnejše),  večjezičnost (SLO, ANG) itd.

V Sloveniji in svetu obstaja kar nekaj nagradnih natečajev za spletno odličnost. Če začnemo s Slovenijo, je potrebno omeniti nagrado NETKO (slika 8), ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za informatiko in telekomunikacije. Nagrada se je prvič pojavila leta 1999, njen namen pa je bil preveriti kako največja slovenska podjetja uporabljajo internet ter koliko pozornosti namenjajo temu novemu mediju za oglaševanje in prodajo. Nagrada NETKO se je in se še podeljuje podjetjem, ustanovam, uradom, skupnostim ter posameznikom, ki izstopajo s kakovostjo svojih spletnih strani. Cilj nagrade v letu 2014 je npr. bil spodbujanje odličnosti uporabe interneta kot komunikacijsko-poslovnega orodja in dvig kakovosti in inovativnosti spletnih in mobilnih rešitev na naslednjih tematskih področjih:

• Predstavitve podjetij in korporativno komuniciranje (dosežke podjetij pri vzpostavljanju poglobljenega dialoga z uporabniki ter aktivno udeležbo podjetij v družbenih medijih).
• Digitalni nastop državne in javne uprave (celovitost informacij in premišljenost postopkov na eni strani ter naravnanosti na uporabnika in splošni transparentnosti na drugi. Poseben poudarek bo veljal uveljavitvi principov dostopnosti do javnih podatkovnih zbirk).
• Mediji in informativni projekti (prepletenost medijskih modelov in poglobljenost informacij, še posebej inovativnost pri vključevanju uporabnikov).
• Produkti in blagovne znamke ( promocija proizvodov in blagovnih znamk podjetja in presoja komplementarnosti z vizijo in poslanstvom podjetja).
• Digitalni izvoz ( B2C in B2B spletni produkti in storitve ter mobilne aplikacije, iz vseh vsebinskih področij, ki primarno naslavljajo mednarodni trg).
• Najbolj prijazna spletna vsebina za otroke (odličnost digitalnih vsebin za otroke med 4 in 12 let. Komercialni ponudniki, nevladne organizacije, javni zavodi in posamezniki lahko prijavijo spletne strani, igre, aplikacije, izobraževalna gradiva, videe, multimedijsko vsebino, ki so na voljo na spletu ter ima pozitiven vpliv na otroke (spodbuja njihovo kreativnost, domišljijo, participacijo, jim ustvarja nove priložnosti, razvija njihove sposobnosti, jih izobražuje ali informira ipd.).

Kriteriji ocenjevanja spletnih strani:

• Vsebina,
• grafično vizualna oblika (dizajn),
• interaktivnost,
• navigacija in funkcionalnost.

Na področju mladinskih tekmovanj, organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (slika 8) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo vsako leto tekmovanja z različnih področij  računalništva, med drugim tudi  tekmovanje za najboljše spletne strani. Kriteriji ocenjevanja na tem področju so:

• Vsebina spletne strani: informativna vrednost, celovitost, uporaba jezika, spoštovanje avtorstva.
• Uporabnost spletne strani: preglednost vsebin in jasnost uporabniškega vmesnika, enostavnost uporabe.
• Oblikovna vrednost spletne strani: estetika, izbira barv, kreativnost, inovativnost.
• Tehnična dovršenost spletne strani: upoštevanje standardov, podpora najpogostejšim brskalnikom, komunikacijska   zahtevnost (velikost strani, čas nalaganja).

     V svetovnem okolju pa je najpomembnejše tekmovanje Webby awards (slika 8), ki je vodilno mednarodno tekmovanje v podeljevanju »spletnih Oskarjev«, podeljujejo pa tudi nagrado ljudstva - glas ljudstva (ang. The People's Voice Award). Dogodek se je prvič organiziral leta 1996 v času, ko je bil internet še na začetku. Organizirala ga je revija The web. Od takrat dalje se vsako leto v San Franciscu v ZDA odvija podelitev teh prestižnih nagrad. Podelitev nagrad v sedanjem času pripravlja Mednarodna akademija za digitalno umetnost in znanost (ang. The international Academy of Digital arts and Sciences), ustanovljene v San Franciscu. Člani akademije so »virtualni«, saj so v akademijo priključeni preko interneta s celega sveta. Nominacija strani je precej kompleksna, 200 ljudi najprej pregleduje strani in zbira informacije o njih, strani razdelijo na različna področja, kot so npr. film, šport, humor, znanost, medicina, poslovanje itd. Nato se 135 sodnikov, ki so člani Akademije, odloči za nominacijo petih spletnih strani v vsaki kategoriji, izmed teh pa potem izberejo zmagovalno stran v vsaki kategoriji.

Glavne značilnosti spletne strani, ki jih sodniki ocenjujejo so:

• vsebina,
• struktura in navigacija,
• vizualna oblika,
• interaktivnost,
• funkcionalnost in
  
• celoten vtis strani.