Od rojstva elektronskih računalnikov je minilo že kar precej desetletij. Še pred kratkim smo se jim čudili in jih spoštljivo opazovali, danes pa jih srečujemo skoraj na vsakem koraku. Naštejmo nekaj področij, kjer jih uporabljamo v vsakdanjem življenju:

IKT (računalniki...) tudi vedno bolj spreminja naše življenje. Postaja vse pomembnejša, saj opravlja vse tiste težke in dolgočasne naloge, ki so bile nekdaj tako težavne in zamudne. Omogoča nam izobraževanje, nas zabava, informira, čuva in nudi  z dneva v dan vse večje možnosti uporabe. Zagotovo je eden najpomembnejših dosežkov sodobnega časa. 

     V novejši učni in poljudnoznanstveni literaturi pa tudi v sredstvih javnega obveščanja se pogosto srečujemo s pojmi, kot so informacija, računalnik, informatika, informacijska tehnologija, (IT), in formacijsko-komunikacijska tehnologija, informacijska družba itd. Kaj ti pojmi pomenijo in kako jih kaže definirati?

    Informacija je pojem, ki ga v praksi pogosto napačno opredeljujejo kot sporočilo ali pa podatek. Toda med pojmoma informacija in sporočilo - podatek obstaja razlika: s pojmom informacija namreč vedno izključujemo neko nedoločenost, pove nam nekaj, česar še nismo vedeli, medtem ko lahko sporočilo - podatek sporoča tudi nekaj, kar že vemo, in na ta način tudi ne more zmanjšati nedoločenosti. Torej je informacija urejen sklop podatkov, ki razširjajo znanje o kakem pojavu ali odnosu, torej pove kaj novega.

    Znanost o informacijah je informatika. To je veda, ki raziskuje vrste in značilnosti informacij ter zakonitosti informacijske dejavnosti, njeno teorijo, zgodovino ter njeno uporabo v različnih vejah tehnike in življenja nasploh. Informatika razvija torej metode in sredstva, s katerimi naj bi učinkoviteje predstavljala, zbirala, obdelovala, hranila, iskala in uporabljala informacije. Kot nova znanstvena disciplina se opira na številne druge vede in discipline ter uporablja tudi njihove metode. Zato mnogi trdijo, da je interdisciplinarna veda, ki povezuje in prepleta različne, celo zelo različne znanstvene discipline, kot npr. matematično informacijsko teorijo, kibernetiko, elektrotehniko, računalništvo, elektroniko, semiotiko (znanstveno disciplino, ki proučuje govorne znake - simbole), semantiko (vedo, ki proučuje pomen besed), komunikacijo, psihologijo, dokumentalistko, bibliotekarstvo in druge. Informatika ni samo znanost, temveč tudi tehnologija, torej proučuje tudi tehnično-uporabnostno ozadje, ki omogoča oz. realizira teoretične in praktične cilje (strojno opremo, programsko opremo itd.).

    Informacijska tehnologija (IT) vključuje vse tehnologije, ki jih uporabljamo za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje in zaščito podatkov. Nanaša se na računalniško strojno opremo (hardware), programsko opremo (software - računalniške programe), računalniško omrežje itd.
Pod izrazom informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), mislimo na tehnologijo, ki omogoča prenos in uporabo vseh vrst informacij. IKT predstavlja temelj gospodarstva in je pobudnik družbenih sprememb 21. stoletja. Vpliva na vse vidike življenja katerega poznamo danes, brez te tehnologije bi življenje bilo skoraj nepredstavljivo.  Ena od pomembnih lastnosti le-te je, da oddaljenost ni več ovira do dostopa informacij - npr. delo in učenje na daljavo, e - bančništvo, e - uprave, e-zdravstvo itd.

 Za industrijsko revolucijo je bilo značilno, da je s stroji poskušala nadomestiti moč človeških mišic. Bremena, ki so jih nekdaj dvigali in prenašali ročno, dvigajo in prenašajo dandanes stroji. 0 podobnih ciljih govorimo, ko gre za strojno obdelavo informacij oz. podatkov in njihovo predstavitev. Ideja o obdelavi podatkov s strojem ni nova. Analitski stroj Charlesa Babbagea iz leta 1833 štejemo za enega izmed najresnejših poskusov, ki pa predvsem zaradi neustreznosti tehnologije ni uspel. Naprava je bila mehanska. Sestavljena je bila iz ogromnega števila vzvodov in zobatih koles. Šele elektronska industrija, ki se je pojavila po drugi svetovni vojni, je omogočila izdelavo učinkovitih tovrstnih naprav.

    Kaj je torej RAČUNALNIK? Prav gotovo je stroj ("inteligenten" stroj), ki je že postal nepogrešljiv del našega vsakdanjika, kot so že: avtomobil, radio, telefon, televizija itd. Pravijo, da sta ogenj in iznajdba kolesa prinesla v naše življenje največ sprememb. Toda tudi iznajdba računalnika je za človeštvo neprecenljiva. Sodi v isto skupino kot izum tiskarskega stroja, informacijskih medijev itd.

Glavna lastnost računalnika je, da izredno hitro računa - poleg tega pa lahko opravlja še primerjave, prikazuje odločitve brez človeških slabosti z matematično natančnostjo, med ogromnim številom podatkov najde v kratkem času iskanega, poišče rešitve, predeluje množice podatkov, ki jih sicer ne bi mogla obvladati armada uradnikov, statistikov ali matematikov. Skratka brez računalnika bi naš razvoj usodno zastal.

Računalnik je torej naprava za avtomatsko obdelavo podatkov oziroma naprava ali sistem, ki lahko shrani in izvaja zaporedje enolično določenih operacij (algoritem - program). Čeprav beseda računalnik izvira iz besede računati, računalnik ni le stroj za avtomatsko računanje. Računski (ali kot jih imenujemo numerični - številski) podatki so le ena vrsta podatkov. Večina podatkov je nenumerične (alfanumerične) narave, ki jih z računalnikom urejamo, razvrščamo, primerjamo in podobno.

    Računalništvo ni le veda o računalnikih, ampak o vsem, kar je v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov. Besedi računalništvo in informatika označujeta torej dve področji, ki se v določeni meri prekrivata (slika 15). V praksi pogosto srečujemo neopravičeno enačenje pojmov informatika in računalništvo. Računalništvo se ukvarja z razvojem računalnikov, informatika pa obravnava računalnike le z vidika uporabe v poslovnih sistemih oziroma kot sredstvo za dosego poslovnih ciljev (slika 16).

    Na področju informatike in računalništva obstaja še en pomemben pojem oz. dejavnost, to je informacijski sistem. Vsestranski razvoj družbe nas je pripeljal do vse bolj vidne informacijske krize. V delovnih organizacijah se kaže v vse večjem številu informacij, ki jih je potrebno spremljati, obdelati in arhivirati. Te predstavljajo jedro poslovnega sistema. Gre za podatke in informacije o tržišču, kupcih, dobaviteljih, o razvoju stroke, razvojno-raziskovalnem delu itd. Drugi del informacij se nanaša npr. na poslovanje delovne organizacije. To so npr. planski kazalci uspešnosti ali neuspešnosti, poslovno-pravni akti, analize poslovanja, knjigovodski podatki, finančni podatki itd. Pri njihovem urejanju nam pomagajo informacijska tehnologija in spoznanja s področja kibernetike in informatike, združena v pojem informacijski sistem. Gradimo ga za vsa področja, torej za potrebe bank, bolnišnic, šol, raziskovalnih ustanov, delovnih organizacij, zavarovalnic, družbenih dejavnosti, političnih organizacij itd.

Informacijski sistem delovne organizacije je po definiciji urejen in organiziran sistem, katerega glavna naloga je, da organe upravljanja in poslovodnih organov oskrbuje z vsemi pomembnimi informacijami, ki rabijo kot podlaga za poslovne odločitve. Cilj informacijskega sistema je dati prave informacije ob pravem času, na pravo mesto, z najmanjšimi stroški.

V okviru informacijskega sistema delujejo štiri osnovne aktivnosti:

Značilnosti informacijske družbe so (slika 17): učenje na daljavo, e-bančništvo, e-trgovina, e-poslovanje, e-državna uprava, e-zabava, e-kriminal itd. 

Učinki uporabe IKT v informacijski družbi se med drugim kažejo v: